Poslušamo o izumiteljih, ki so neprecenljivo prispevali k napredku sveta, kot so brata Wright in Tesla pa Edison. A med izumitelji je v resnici veliko izumiteljic, žensk, ki niso le premikale meja, ampak so to storile, medtem ko so se soočale še z bitkami za enakovrednost spolov, da bi bilo njihovo delo sploh priznano kot njihovo.
Od varnih in robustnih čelad ter računalniških programov do jasnejših rentgenskih žarkov, pomivalnega stroja in filter kave – res je, veliko dolgujemo ženskam in odkritjem, v katerih uživamo. Tu je 10 ženskih izumov, ki so nam spremenili življenja.
Hedy Lamarr (1913–1962): sistem za komuniciranje, ki samodejno menja frekvence
Dunajska igralka židovskega porekla se je leta 1932 preselila v Hollywood in postala velika filmska zvezda. Njeni najbolj znani filmi: Beli tovor, Samson in Dalila, Moj najljubši vohun … Skupaj s skladateljem Georgeom Antheilom je leta 1942 patentirala sistem za tajno komuniciranje, ki samodejno menja frekvence. Po vzoru klavirja sta razvila 88 frekvenc (toliko je klavirskih tipk). Ideja se sprva ni prijela, vendar so jo 20 let zatem redno začeli uporabljati v ameriški vojski, še pozneje pa tudi v mobilni telefoniji, računalniških brezžičnih omrežjih in satelitski navigaciji.
Ada Lovelace (1815–1852) je napisala prvi računalniški program, je prva ”softwerka”
Lovelace se je rodila v Angliji kot edini priznani otrok slavnega poeta Georgea Gordona, bolj znanega kot Lord Byron. Njena mama (tudi matematičarka) si je želela, da hčerka ne bi šla po očetovih stopinjah in da bi študirala matematiko in znanost raje kot literaturo in književnost. Kot matematičarka je največ sodelovala s Charlesom Babbagom, profesorjem matematike na Cambridgeu, ki je postal njen mentor. Babbage je naredil analitični stroj za računanje in Lovelace se je posvetila proučevanju. Babbage jo je leta 1842 prosil, naj iz francoščine prevede članek o njegovem delu (napisal ga je italijanski znanstvenik in je govoril o delovanju stroja). Najbolj od vseh je razumela njegovo delo in je poleg prevajanja uporabila še vrsto svojih zamisli in idej, ki jih ni bil zmožen niti Babbage. Več kot 100 let pozneje je bilo to prepoznano kot prvi računalniški program. Tehnologija tistega časa ni omogočala uporabe stroja v praksi, vendar je imel veliko značilnosti bodočih računalnikov, saj je lahko shranjeval podatke, bral podatke iz preluknjanih kart in opravljal aritmetične operacije. Lovelace je umrla za rakom, stara komaj 37 let, in na njeno željo so jo pokopali poleg očeta, ki ga ni nikoli spoznala.
Mary Anderson (1866–1953): izumiteljica brisalcev za avtomobilsko steklo
Ukvarjala se je s prodajo nepremičnin, imela je tudi velik ranč ter ljubezen do vinarstva. Leta 1903 se ji je med vožnjo v New York po deževnem vremenu porodila sijajna in danes povsem logična zamisel. Istega leta je na patentnem uradu prijavila patent: mehanske (ročne) brisalce za vetrobransko steklo. Podobne ideje so že obstajale, vendar je bila Maryjina prva, ki je delovala. Guma na “palici” je standard pri brisalcih še danes.
Melitta Bentz (1873–1950): filter kava
Filter kavo je patentirala 35-letna gospodinja iz nemškega Dresdna ter jo prijavila na patentnem uradu leta 1908. Razlog so bile v tistem času slabe kafetjere, ki so puščale usedlino kot pri turški kavi. Melitta je idejo najverjetneje dobila v čajnih vrečkah, ki so bile patentirane leta 1903 v ZDA. Dolgo je iskala pravo vrsto papirja, ki dobro vpija tekočino. Ko je bila končno zadovoljna z okusom kave, ki je stekla skozi papir, je filter kavo patentirala. Z njenim podjetjem se danes ukvarjajo njeni vnuki. Imenuje se Melitta Group KG ter ima 3.300 zaposlenih.
Elizabeth Magie (1866–1948): mama igre Monopoly
Ameriška novinarka je leta 1903 (pri 37 letih) patentirala igro, imenovano The Landlord’s Game, ki jo danes poznamo kot Monopoli. Igra je nastala kot demonstracija avtoričinega političnega prepričanja – bila je podpornica ekonomske teorije Henryja Georgea, ki je zagovarjal, da mora država obdavčiti le naravne dobrine (predvsem zemljo), vse, kar ljudje s tem ustvarijo, pa je njihova last. Monopoli, kot ga poznamo danes, je nasprotje te ideje in je bil narejen z namenom prikazati uničujoče posledice monopola veleposestnikov.
Dr. Giuliana Tesoro (1921–2002): tekstilna vlakna
Judinja iz Benetk je pred fašizmom pri 18 letih z družino zbežala v ZDA, kjer je študirala organsko kemijo in pozneje postala profesorica na univerzi MIT. V svoji karieri je patentirala kar 125 izumov. Večinoma se je ukvarjala z vlakni za tekstilno industrijo. Njen najprepoznavnejši patent je tekstil, ki je odporen proti ognju.
Tabitha Babbitt (1779–1853): krožna žaga
Tabitha Babbitt je leta 1813 v mestu Albany, zvezna država New York (ZDA), izumila prvo krožno žago. Ob vodnem mlinu je naredila krožno žago na vodni pogon, ki je rezala debla dreves. Svoje ideje ni nikoli patentirala.
Stephanie Kwolek (1923–2014): kevlar
Material kevlar je razvila poljsko-ameriška znanstvenica Stephanie Kwolek za podjetje DuPont leta 1965. Kevlar je tržno ime za para-amid sintetično vlakno – molekulska formula [-CO-C6H4-CO-NH-C6H4-NH-]n. Uporablja se na različnih področjih in za številne stvari, na primer za kolesa, dirkalne jadrnice, neprebojne jopiče, bobne, vrvi, vojaška plovila … Kevlar ima visoko natezno trdnost, kar petkrat večjo kot železo pri isti teži.
Josephine Cochrane (1839–1913): pomivalni stroj
Pomivalnik posode (na motor) je leta 1886 izumila Američanka Josephine Cochrane, ki je bila naveličana pomivanja posode na roke. Njen dedek John Fitch je bil prav tako izumitelj, njegovo najbolj slavno delo je parnik. Čeprav so že prej izdelali pomivalni stroj, je bila Josephine prva, ki je uporabila vodni curek za čiščenje posode, kar je standard še danes.
Marion O’Brien Donovan (1917–1998): nepremočljive plenice
Američanka, katere oče je bil prav tako izumitelj, je patentirala več kot 20 idej, večinoma praktične pripomočke za ženske. Leta 1949 je rodila hčerko ter zaradi nezadovoljstva nad bombažnimi plenicami iz kopalniške zavese naredila vodoodporno plenico. Plenice je začela neuspešno prodajati, vendar je čez dve leti njen patent za 1 milijon dolarjev odkupila korporacija Keko.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
