Ljubljana ima kar nekaj znamenitosti, ki jih občudujejo turisti in domačini. Grad, mostove, tržnico, seveda Plečnikove mojstrovine in Ravnikarjeve stvartve, a med vsemi turističnimi atrakcijami prevečkrat pozabimo, da ima tudi znana blokovska naselja, ki bodo kmalu slavila 100 let in so jih ustvarili eminentni arhitekti. Poglejmo, kje Ljubjančani živijo v prostornih in domiselno urejenih blokih, ki bi zaradi svoje bogate zgodovine lahko pripovedovali odlične mestne zgodbe.
Dukičevi bloki (1935) Štefanova 10, 12, 14, arhitekt Jože Sivec
Stanovanjske bloke je zgradil pokojninski sklad Trboveljske premogokopne družbe. Predstavljajo prvi ljubljanski primer prostostoječih blokov, ki so po načelih v svetu uveljavljajočega modernizma nadomestili klasično obodno zazidavo. Trije bloki, ki jih je arhitekt Jože Sivec zasnoval v duhu zgodnjega funkcionalizma, so razporejeni ob robovih stavbnega otoka s parkom v notranjosti. V oblikovanju stavbnih teles in fasad se odzivajo na svojo lego – ulico, vogal, dvorišče in park. Enaki arhitekturni elementi na fasadah – balkoni, lože, zamiki in plastike variirajo glede na lego posamezne stavbe. Polkrožni pomol z razglednimi okni eno od stavb mehko zaključuje proti parku. Vsakemu vhodu v bloke pripadajo po tri stanovanja različnih velikosti, ki so razkošno opremljena.
Mali nebotičnik (1933) – Igriška ulica 3, arhitekt Herman Hus
Poslovno-stanovanjska zgradba (zgrajena leta 1933), ki je na križišču Igriške in Gregorčičeve ulice, je delo arhitekta Hermana Husa. Zgradba je izoblikovana iz dveh krakov ob ulicah ter vogalnega stolpiča, ki je najvišji del celotne zgradbe in je oblikovan kot izobčena prizma ter optično zvišuje stavbo. Ob izgradnji je veljala za visoko-standardno zgradbo. Med prvimi zgradbami v Ljubljani je imela dvigalo, stanovanja pa so imela velik prostorski obseg. Stavbo poudarjajo podolgovati balkoni s polkrožnimi zaključki ter trakasti okras pri vrhu. Na fasadi zgradbe je tudi vogalni kip Mati z otrokom, delo kiparja Franceta Kralja.
Nebotičnik (1933) Štefanova ulica 1, arhitekt Vladimir Šubic
Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja 1933. Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. V temelje ljubljanskega Nebotičnika je vzidana pesnitev Otona Župančiča “Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho”. Nebotičnik je v času gradnje prestopil meje predpisanih višin stavb, običajne tehniške prakse in vsebinske zasnove. Obenem je presegel svoje kulturno okolje in postal simbol naprednega mesta.
Ob otvoritvi je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na Balkanu. Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco stilih in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Oblikovan je kot stavbni sklop ob Štefanovi, ki ga sestavljajo stolpnica s trgovinami, poslovnimi prostori, stanovanji in kavarno, pripadajoči sosednji stavbi in trgovska pasaža. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju. Konstrukcija je armiranobetonski skelet z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami, ki temelji na 16 betonskih vodnjakih, segajočih 18 metrov globoko vse do žive skale.
Šahovnica (1931) – Vrtača, Levstikova 9, arhitekt Josip Costaperaria
Prvi modernističen blok z ravno streho in vogalnimi okni so leta 1931 zgradili po načrtih Josipa Costaperaria. Fasada je geometrizirana z rastrom dvobarvnih pravokotnih polj. Hiša Šahovnica je bila prva najemna meščanska stanovanjska zgradba v Ljubljani. Nastala je iz dveh povezanih najemniških hiš. Hiša izkazuje arhitektov moderni odnos do arhitekturnih elementov: streha je ravna, fasada geometrično abstraktna, okno pa obdaja vogal hiše. Zasnova stanovanj je s prehodnimi sobami, orientiranimi proti ulici, in servisnim sklopom s sobo za služkinjo v dvoriščnem delu.
Fondovi bloki (1935-1938), Koroška ulica, arhitekta S. Rainer in F. Osredkar
Fondove hiše, naselje osmih večstanovanjskih hiš s skupaj 17 vhodi, je bilo zgrajeno v tridesetih letih 20. stoletja iz takratnega posebnega železniškega “Fonda za gradbo stanovanj in stanovanjskih hiš”, od koder je naselje dobilo ime FOND. Sodobno naselje, v katerem je bilo poskrbljeno tudi za družabno plat – med vrtovi je bilo ob Koroški ulici devet polkrožnih železnih paviljonov, namenjenih druženju in igri (Urbanistična zasnova s prvinami vrtnega mesta).
Vir: Arhitekturni vodnik
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje