Menu Item
Po končani secesiji je med obema svetovnima vojnama v arhitekturi nastopilo prehodno obdobje, ki je vodilo v modernizem. V tem obdobju so se dogajale počasne, a pomembne spremembe v načinu življenja ljudi in njihovega razmišljanja. Arhitektom zaradi recesije niso naročali velikih projektov, so se pa za enodružinske vile odločali številni premožnejši meščani, ki se niso zadovoljili s preprostimi stavbami.
Vila Lovšin, Ažbetova 4, Rožna dolina
Modernistična vila, delo arhitekta Vladimirja Šubica (leta 1932), je dobila ime po prvemu lastniku vile, Evgenu Lovšinu. Kot enotno kubično telo z odvzetim volumnom vogalne terase in dodatnim volumnom stopnišča z ravnimi strehami in uporabo tradicionalnih in modernističnih arhitekturnih elementov velja za nepremično kulturno dediščino. Status kulturne dediščine ima tudi kip Franceta Goršeta na južni fasadi vile.
Vila Vrhunec, Barjanska 3, Mirje
Veliko in razkošno opremljeno vilo je dal leta 1933 zgraditi Vinko Vrhunec, komercialni direktor trboveljske premogokopne družbe, in sicer je načrtovanje ter gradnjo zaupal arhitektu Vladimirju Mušiču. Na vrtu je bil tudi 8-metrski bazen z rimskim vodnjakom (danes ga ni več), pročelje vile pa je bilo okrašeno s 4 freskami letnih časov slovenskega slikarja Mateja Sternena. Leta 2000 je vilo kupila znana odvetniška pisarna. Pred vselitvijo je bila hiša obnovljena (zunanjost) in preoblikovana (notranjost) po načrtih arhitekta Janija Vozlja.
Vila Marija Vera, Cesta na Rožnik (v bližini gostilne Čad), Rožna dolina
Belo vilo na izjemni lokaciji (zemljo je kupila od znanega ljubljanskega gostilničarja Josipa Čada) je dala zgraditi prva akademska igralka pri nas, Marija Vera. Vilo so v funkcionalističnem slogu, ki je kontrapunkt secesiji ali slogu art nouveau, zgradili po načrtih arhitekta Maksa Strenarja leta 1929.
Vila Perhavec, Oražnova ulica 3, v bližini tobačne tovarne, Vič
Vilo je zgradil arhitekt Josip Costaperaria leta 1932, ki je upošteval štiri načela modernistične arhitekture: ravna streha, vogalno okno, svobodno oblikovano načelje in vključitev stebrov. Prepoznavna je po črtnem, trakastem okrasu treh njenih fasad. Prenovo stavbe je zelo zgledno zasnoval arhitekturni biro Bevk in Perović. Ohranili so prvotno zasnovo hiše, na vrtu in na strehi pa dodali steklena paviljona. Trenutno se v vili nahaja sedež SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Vila na Mariborski ulici v bližini Plečnikovega stadiona, Bežigrad
Enodružinska vila, ki je bila zgrajena po Plečnikovih načrtih v letih 1927 in28, kjer je v bližini istočasno potekala tudi gradnja ljubljanskega stadiona. Značilnost zasnove arhitekture je kombinacija dveh geometrijskih teles, kvadra in stopniščnega valja v kontrastnem razvijanju kompozicije čistih geometričnih prvin, tako v vertikalni kot v horizontalni smeri.
Vila Ebenspanger, Tomšičeva ulica 12, za ljubljansko opero
Prvi podatki o vili so iz leta 1932, ko je bila pod takratnim lastnikom Oskarjem Ebenspangerjem prenovljena (arhitekt naj bi bil Josip Costaperaria, čeprav ni dokazov). Po 2. sv. vojni so v vili živeli komunistični veljaki. Leta 1957 se je v vilo naselilo Društvo slovenskih pisateljev. Danes je v vili sedež Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih prevajalcev, Slovenski center PEN …
Vila Grivec, Cimpermanova ulica 4, Prule
Funkcionalistična vilo preproste kubične oblike je po naročilu profesorja teologije Franca Grivca zgradil Franc Tomažič (Plečnikov učenec) leta 1932. Vila je imela centralno ogrevanje, plinovod, dvignjeno in pokrito stopnišče do visokega pritličja, belo pročelje, zaokrožen vogalni balkon in teraso. Tako strešna terasa kot betonski portal sta značilna elementa funkcionalistične arhitekture, ki ju dopolnjujejo podolgovata okna, zaokrožen vogalni balkon in fasada iz gladkega ometa. Vila je danes v precej slabem stanju.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
