Časopis Forbes jo je že leta 2015, ko je štela le 22 let, uvrstil na seznam "30 under 30". "Sem samo študentka. Ne zaslužim si pozornosti. Še veliko se moram naučiti," je ob tem dejala teoretična fizičarka Sabrina Pasterski, ki se je je že takrat prijel laskavi vzdevek novi Einstein, njeno raziskovalno delo pa je med drugim citiral Stephen Hawking. Prvi letalski motor je razvila pri desetih letih, pri 21 je vpisala doktorski študij na Harvardu, danes pa navdihuje ljudi po vsem svetu, tudi take, ki o fiziki ne vedo nič.
Ljubezen do vesoljskih plovil je Američanka Sabrina Gonzales Pasterski razvila pri rosnih devetih letih, ko je prvič sedla v letalo. Leto pozneje, ko jih je štela deset, je izdelala letalski motor, dve leti zatem pa celotno letalo.
Letalo je dobilo vsa dovoljenja za let in z njim je pri 14 letih – leto, preden bi lahko v domačem mestu Chicago začela opravljati vozniški izpit za avtomobil – opravila prvi samostojni preizkusni polet, s čimer je postala najmlajša oseba, ki ji je to uspelo, piše portal Medium. “To je svoboda, ki je ne moreš primerjati z ničimer drugim,” je o načrtovanju plovil povedala portalu Sci physics.
“Ko sem kot otrok sestavljala letalo in letela, sem si želela razumeti fiziko in domet letenja,” se je leta 2012 v intervjuju za Scientific American spomnila svojih začetkov. “Leta premikanja mej, ki sem jih lahko dosegla, so me pripeljali do fizike,” je dejala v intervjuju za Yahoo. Ob prvem izvedenem poletu jo je opazil Jeff Bezos, ustanovitelj podjetja Amazon.com in podjetja Blue Origin, ki se ukvarja z raziskavami vesolja, in ji, kot 14-letnemu dekletu, ponudil službo.
Zavrnjena na Harvardu
Kljub takemu prepoznanju je bila ob prvem vpisu na prestižno univerzo Harvard leta 2010 zavrnjena, na univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) pa so jo uvrstili na čakalni seznam.
Ko je bila vendarle sprejeta, je na MIT diplomirala iz fizike z najvišjimi ocenami in postala prvo dekle s štipendijo za fiziko na univerzi. Mesto je nato pri šele 21 letih dobila tudi na želenem Harvardu, kjer je kot doktorska študentka teoretične fizike za študijske raziskave prejela štipendije fundacije Hertz v vrednosti 250 tisoč dolarjev, raziskave pa so ji prinesle tudi številna priznanja. Ponudbe za službo so deževale z uglednih podjetij, med njimi je bila Nasa.
S čim se Pasterski pravzaprav ukvarja?
V njenem življenjepisu med drugim piše, da se ukvarja z “opazovanjem elegance v kaosu”, navaja Sci physics, kjer so zapisali, da teoretičarka raziskuje črne luknje, dimenzije prostora in časa ter kvantno gravitacijo. Ali z besedami strokovnjakov s Harvarda: Pasterski “preučuje teoretično fiziko visokih energij, saj verjame, da ima potencial za preoblikovanje multidisciplinarnih področij”.
Čeprav je fizika dominantno moško področje, je v nekem intervjuju dejala, da pri svojem delu kot ženska ne občuti nobene prikrajšanosti.
Na vprašanje, ali so njeni mentorji večinoma moški ali ženske, je v istem intervjuju navedla: “Imam mentorje obeh spolov, ker pa delam na področju, kjer je veliko moških, sodelujem z več moškimi mentorji. Zdi se mi, da se pri delu z mano ne vedejo drugače samo zato, ker sem ženska. /…/ Vsaka kritika, ki jo dobim, ni zato, ker sem dekle. Je zato, ker sem lahko boljša,” njene odgovore povzema portal Medium.
Zaposlena s “super stvarmi”
Njena zgodba navdihuje ljudi po vsem svetu. Čeprav je Pasterski povedala, da ni prisotna na nobenem družbenem omrežju, niti na LinkedInu, saj da nima v lasti niti pametnega telefona, se je na Instagramu pojavil račun z njenim imenom, ki takoj v opisu obrazloži nastalo zmedo: “Ni resnična Sabrina Pasterski, ker je najbrž zaposlena s super stvarmi. Njeno izjemno osebnost želim deliti z drugimi kot navdih.” Račun ima, kljub temu da ne dodaja novih objav od leta 2018, več kot 14.500 sledilcev. Pasterski je v nekem intervjuju povedala, da še nikoli ni kadila cigarete ali pila alkohola.
Čeprav je prepotovala svet in dobila mesto v številnih uglednih svetovnih medijih kot ena najbolj pomembnih posameznikov, ki premikajo meje sveta, kot ga poznamo, navdušuje tudi s tem, da ostaja skromna.
A pri tem ne skopari z uvidi v to, kako ji je uspelo. “Ko se želim motivirati, da bi naredila več, opraviti nalogo, ki mi je še ni uspelo, in vidim, da jo je naredil nekdo drug, pomislim: Če je uspelo njim, lahko tudi meni,” navaja spletna stran Medium. Ukvarjanje s fiziko je zanjo način življenja: “To ni kot navadno delo od 9. do 17. ure. Ko si utrujen, spiš, ko pa nisi, se ukvarjaš s fiziko,” je dejala.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje