Slava, propad, vandalizem, samomori, Thomas Edison, Hugh Hefner in prelom tisočletja. Vse to in še več je zgodovina znamenitega kalifornijskega znaka Hollywood. Čeprav naj bi na vrhu hriba Mount Lee prvotno stal le leto in pol, letos mineva sto let od njegove postavitve.
Preden je Hollywood postal sinonim za filmsko industrijo, je bil videti kot vsaka druga regija v zahodnem delu ZDA – podeželje, kjer so živeli kmetje, kavboji in razbojniki. Dežela je bila večinoma nerazvita, uporabna zgolj za pašo živine. Sončno in suho podnebje pa je hitro privabilo prebivalce vzhodnega dela države in oblikoval se je močen nepremičninski trg, navajajo na uradni spletni strani znaka hollywoodsign.org.
Od kavbojev do filmskih zvezdnikov
Do konca 19. stoletja je Hollywood postal mesto, takrat pa je dobil tudi svoje razvpito ime. Leta 1887 je Daeida Wilcox, žena ustanovitelja mesta Harveyja Wilcoxa, na vlaku govorila z žensko, ki ji je zaupala ime svoje floridske poletne hiše: Hollywood. Ime je Wilcox tako očaralo, da ga je predlagala možu, ta pa ga je nato tako tudi poimenoval.
V mestu ni bilo večjih pretresov vse do leta 1907, ko je dež majhno filmsko ekipo iz Chicaga pregnal nekoliko bolj na zahod, da je lahko zaključila snemanje. Do leta 1912 se je sloves Hollywooda kot idealnega za snemanje filmov razširil in do tedaj je v mestu delovalo vsaj 15 filmskih studiev.
A nekatere filmske ustvarjalce je v Hollywood “pregnalo” še kaj drugega kot vreme. Leta 1897 je slavni izumitelj Thomas Edison začel tožbe proti konkurenčnim filmskim ustvarjalcem, ki so za projekcijo filmov uporabljali naprave, za katere je Edison trdil, da so bile zasnovane na njegovi tehnologiji kinetoskopa. Mnogi teh “piratov” so iz New Jerseyja, kjer je bil stacioniran Edison, prebežali v Hollywood.
Do leta 1915 so bile ZDA obsedene s filmi, Hollywood pa se je oblikoval v glamurozno pokrajino. Igralci in igralke so se polni upanja v mesto podali na lov za novimi “ameriškimi sanjami” – filmsko slavo. Medtem so studii rasli kot gobe po dežju in med seboj tekmovali za obstoj. Z razcvetom filmske industrije se je mnogo studiev združilo in nastali so veliki konglomerati. Do leta 1920 je kino vsak teden obiskalo 40 milijonov Američanov.
Najprej je pisalo Hollywoodland
Nova filmska aristokracija je uživala v novih restavracijah in klubih. Hollywood ni več pomenil le pokrajine, temveč tudi industrijo, življenjski slog in sanje o slavi. To je najbolje utelesil znameniti znak Hollywoodland, ki so ga postavili leta 1923. Takrat ga je za slabih 20 tisoč evrov zgradil založnik Los Angeles Timesa Harry Chandler kot promocijo svojega nepremičninskega projekta, ki je obljubljal “odlično bivalno okolje na hollywoodskih hribih po ugodni ceni”.
Kmalu je znak postal znamenje za kraj, ki je nenehno naznanjal nove filmske premiere.
Vsaka od 13 črk je bila okrog 9 metrov široka in 13 metrov visoka, sestavljena iz kovinskih plošč, ki so jih skupaj povezovali cevi, žice in telefonski drogovi. Ves material so na hrib, imenovan Mount Lee, delavci nosili po majhnih netlakovanih poteh.
Prvotno naj bi znak stal le za čas trajanja projekta, torej leto in pol. Proti koncu 40. let so se prebivalci pritoževali, da znak bode v oči in škodi ugledu skupnosti, in želeli, da se ga poruši. Hollywoodska trgovinska zbornica se s tem ni strinjala, zato so v sodelovanju z losangeleškim oddelkom za parke znak obnovili. Pogodba za obnovo pa je narekovala, da se zadnji del napisa, land, odstrani, tako da bo poimenoval kraj Hollywood, ne pa nepremičninskega projekta Hollywoodland. Obnova je stekla leta 1949, ko je znak Hollywoodland postal znak Hollywood, kakršnega poznamo danes.
Kaj pa znameniti stolp v ozadju?
Hrib Mount Lee je ime dobil po slavnem podjetniku Donu Leeju. Ta je v 20. letih 20. stoletja v Kaliforniji ekskluzivno prodajal kadilake, nato pa svoj posel z nakupom več radijskih postaj razširil še na radio. Leta 1930 je Lee videl priložnost za investicijo v televizijo, tedaj obetajočo, a še neprevladujočo tehnologijo. S sredstvi, pridobljenimi iz radijskega oddajanja, je najel ekipo strokovnjakov, ki so se ukvarjali s televizijskim snemanjem, oddajanjem in prejemanjem.
Leta 1938 je Leejevo podjetje zakupilo okoli 800 arov zemlje neposredno za znakom in leto kasneje tam zgradilo najvišji televizijski stolp pa svetu. 91 metrov visok stolp je lahko oddajal z nadmorske višine 600 metrov.
Leta 1940 je Leejev program prek stolpa prvi na zahodni obali v živo prenašal televizijski program. Po koncu druge svetovne vojne so prenašanje televizijskih programov preselili na drug hrib, sčasoma pa je stolp v upravljanje dobila losangeleška mestna oblast. V spomin na bogato zgodovino hrib še vedno nosi ime Mount Lee.
Temna stran Hollywooda
Med drugo svetovno vojno so zaradi pomanjkanja sredstev in splošnega ozračja drage produkcije nadomestile skromne psihološke drame in doba filma noir, v poznih 40. letih pa je Hollywood z razvojem televizije presedlal z velikih na male ekrane.
V 60. letih se je veliko prebivalcev in studiev iz Hollywooda preselilo v dolino San Fernando. Tako je Hollywood zaznal velik porast kriminala, mesto je postajalo vedno bolj zapuščeno. Nekdaj kultni znak je postal popolnoma dotrajan in rjast. V 70. sta se ena od črk O in vrh črke D odkotalili po hribu, spodnji del enega od L-jev pa je nepridiprav zažgal.
V 70. so Hollywood preplavili t. i. gledališča za odrasle, masažni saloni in pornografski šovi. Leta 1973 je znak v praktični šali v boju za blažje zakone glede posedovanja marihuane postal Holyweed (angl. weed pomeni marihuana, op. a.), kasneje pa še Holywood (angl holy pomeni svet, op. a.) za obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1987.
Slavna vrnitev s pomočjo očeta Playboya
V poznih 70. se je hollywoodska gospodarska zbornica odločila, da je znak potreben popolne obnove, in sicer za četrt milijona dolarjev (233 tisoč evrov). Pri financiranju so na pomoč priskočili ameriški zvezdniki.
Leta 1977 je hotela glasbena skupina Fletwood Mac v Hollywoodu prirediti dobrodelni koncert, a so ga lokalni prebivalci preprečili. Čez eno leto je Hugh Hefner v svoji Playboyevi graščini organiziral simbolično dražbo, na kateri je vsako od črk prodal za slabih 26 tisoč evrov. Dražba je bila uspešna, saj so stari znak leta 1978 podrli in po treh mesecih, ko je bil Hollywood edinkrat v sto letih brez svojega razpoznavnega simbola, postavili novega.
V 80. letih se je Hollywood z 90-milijonsko državno pomočjo začel postavljati nazaj na noge. V mesto so spet začeli prihajati filmski ustvarjalci, prenovili so nekatere hotele in gledališča.
Za prelomno silvestrovo leta 1999 je bil znak eden od znamenitosti, vpričo katerih so gledalci televizijskega prenosa vkorakali v leto 2000. Pridružil se je Eifflovemu stolpu, piramidam v Gizi in Times Squaru v New Yorku.
Od leta 2000 je znak neprestano varovan v primeru nezaželenih obiskovalcev ali požara.
Leta 2010 je Hefner znaku spet priskočil na pomoč in z zbiranjem sredstev zakupil zemljišče za znakom, da bi podoba znaka in zemlje za njim za vedno ostala nespremenjena.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje