Odkritje, ki bega astronome. Kaj je pravzaprav ta objekt?

Evropski južni observatorij (ESO) je sporočil, da je s svojim Zelo velikim teleskopom (Very Large Telescope – VLT) zaznal objekt, ki bi lahko postal prva luna, odkrita zunaj Osončja..

A obstaja težava.

"Ta sistem je nekoliko težko opisati z izrazi, kot sta 'planet' in 'luna', ki jih uporabljamo za Osončje," pravi Kevin Hoy z ESO, glavni avtor objave v reviji Nature, v kateri je s skupino astronomov poročal o odkritju.

Sistem, ki je od nas oddaljen okoli 73 svetlobnih let, je po njegovih besedah v primerjavi z našim "izjemno nenavaden".

Za kaj gre?

V našem sončnem sistemu je vse dokaj enostavno.

Imamo Sonce (glavno zvezdo), okoli katerega krožijo planeti, okoli nekaterih od teh planetov pa lune. Jasno je, kaj je kaj.

V sistemu zvezde, ki so jo poimenovali CD-35 2722, pa so stvari drugačne.

Majhna zvezda s spremljevalcem

Gostiteljska zvezda ima približno polovico mase Sonca.

Okoli nje pa ne kroži planet, ampak rjava pritlikavka – vrsta astronomskega objekta, za katero bi lahko rekli, da je nekje "med planetom in zvezdo".

Gre za telesa, ki so precej masivnejša od plinastih velikanov, kot je recimo Jupiter, in v katerih lahko potekajo jedrske reakcije, vendar pa te niso trajne, kot pri zvezdah, ker objekt nima dovolj velike mase.

Meritve radialne hitrosti rjave pritlikavke pa so razkrile nihanja, zaradi katerih astronomi sklepajo, da okoli nje kroži telo, torej naravni satelit oziroma "luna".

To prikazuje spodnji videoposnetek

A pri poimenovanju tega naravnega satelita se pojavlja problem. "Ta satelit je očitno dovolj masiven, da bi ga lahko uvrstili med planete," je za portal Space pojasnil Hoy.

Vendar tehnično gledano to ne more biti planet, saj ne kroži okoli zvezde, temveč okoli objekta, ki sicer kroži okoli zvezde, a tehnično gledano prav tako ni planet.

Zabrisane meje med planetom, luno in zvezdo

Prav zato so pri poimenovanju odkritega objekta znanstveniki previdni.

"Ker v tem sistemu obstaja nekakšen tretji člen, ga želimo imenovati luna, čeprav ni prav nič podoben majhnim kamnitim lunam v našem Osončju," je dejal Hoy.

Odkritje tako odpira pomembno vprašanje: kako sploh opredeliti eksoluno?

"Satelit, o katerem poročamo, je ogromno plinasto telo, ki kroži okoli zelo masivnega zvezdinega spremljevalca, ki pa ima večkratno maso Jupitra," je povedala soavtorica raziskave astrofizičarka Alice Zurlo z univerze Universidad Diego Portales.

"V Osončju je meja med planeti in Soncem jasno določena, zato je opredeljevanje pojmov, kot je luna, preprosto. V sistemu CD-35 2722 pa se meje med zvezdami, planeti in lunami zabrišejo, zato postane vse skupaj precej težje opisati," je pojasnila.

"Čeprav je ta sistem izjemno nenavaden, je tudi povsem edinstven in predstavlja pomemben preboj – prvo verjetno odkritje naravnega satelita zunaj osončja," je zaključila.

A prav zaradi težav s klasifikacijo so avtorji v raziskavi za odkrito telo uporabili izraz "eksosatelit".

Odkritje tako ne predstavlja le novega nebesnega telesa, ampak tudi opomin, da narava ne sledi vedno kategorijam, ki so jih postavili ljudje.

Morda bo treba prav zaradi takšnih odkritij v prihodnje na novo opredeliti, kaj sploh pomeni biti luna.