Menu Item
Da se pes pregreje in doživi toplotni udar, ni treba, da je dlje časa izpostavljen žgoči vročini. Že soparno vreme in predolg sprehod okoli stanovanjskega bloka sta dovolj, da se štirinožni družinski člani preveč segrejejo in se ne morejo več sami ohladiti.
Evropa je že v primežu peklenske vročine, države beležijo temperaturne rekorde in tudi Slovenijo je že zajel prvi vročinski val. Kljub temu da številni ljudje zelo težko prenašajo vročino, pa je živalim še bistveno težje. Številni prav tako zmotno mislijo, da si bo pes sam poiskal senco, ko mu bo prevroče, ter da se bo pravočasno umiril. Zato v teh vročih dneh potrebujejo predvsem razumno ravnanje lastnikov.
V zavodu Psi in mi, centru za sodobno vzgojo psov, priporočajo, da se s psom na sprehod opravite bodisi zgodaj zjutraj, pred 6. uro bodisi pozno zvečer, po 20. uri. Vmesni izhodi naj bodo kratki, pes naj hodi v senci in po travi, vsekakor pa se izogibajte asfaltu brez sence. Temperature asfaltiranih pločnikov se namreč lahko povzpnejo na najmanj 50 stopinj Celzija, kar predstavlja veliko nevarnost za opekline na pasjih tačkah. Pasje blazinice sicer do neke mere ščitijo pred mrazom, vročino in grobo podlago, a se lahko pri peklenski vročini, ko temperatura asfalta preseže tudi 60 stopinj Celzija, opečejo že v nekaj minutah.
Prav tako bodite pozorni, kako hitro hodite, ter poskusite prilagoditi svojo hitrost hitrosti hoje psa, saj je za večino psov prijetna hoja po vročini počasnejša, še svetujejo v zavodu Psi in mi. Tako sprehod, spanje, kot tudi igro je seveda treba prilagoditi posameznemu psu, še dodajajo v zavodu, saj nekateri psi, denimo tisti, ki imajo težave z ravnotežjem, propriocepcijo ali tisti s kronično bolečino, dostikrat niso zmožni hoditi počasi.
Predvsem pa psa nikdar ne smete pustiti v avtu, tudi če mu pustite odprta okna ter ste avto parkirali v senci, saj v stoječem vozilu zrak ne kroži, temperatura pa lahko v roku ene ure, pri zunanji temperaturi 34 stopinj Celzija, naraste nad 50 stopinj Celzija v avtomobilu. Že nekaj minut izpostavljenosti takšni vročini pa lahko za psa, zaprtega v avtu, pomeni smrtno nevarnost, saj se toplotni udar lahko zgodi že v 15 minutah.
Kaj je toplotni udar?
Psi v koži, razen v tačkah, nimajo žlez znojnic, s pomočjo katerih uravnavamo telesno temperaturo. Ko pes z običajnimi telesnimi procesi ni zmožen obdržati telesne temperature v varnih mejah, tako pri psu nastopi vročinski udar, pojasnjujejo na portalu Pes moj prijatelj, namenjenemu skrbnikom in ljubiteljem psov v Sloveniji. Kot so dodali, v zadnjih letih veterinarji zaznavajo povečano število psov, ki so doživeli vročinski udar, kar najverjetneje lahko pripišemo premajhni ozaveščenosti skrbnikov. “Kadar psa zebe, se naježi in trese po vsem telesu, te znake pa večinoma zlahka opazimo. Če pa je psu prevroče, to žal opazimo šele tik pred toplotnim udarom, se pravi, ko je pasje življenje že ogroženo,” še opozarjajo na portalu Pes moj prijatelj.
Mnogo skrbnikov tudi zmotno misli, da bodo z britjem dlake svojega štirinožnega družinskega člana pomagali pri borbi z vročino. A kot pojasnjujejo na portalu, dlaka ščiti pse pred vročino in soncem, zato britje ni potrebno. “Bomo pa živali pomagali, če bo dobro negovana, v vročih dneh primerno razčesana, da lahko zrak nemoteno kroži in jo s tem hladi,” so še pojasnili in dodali, da z redno nego odstranimo odvečno dlako in poskrbimo za boljše možnosti hlajenja in pospešeno kroženje krvi.
Vročinskega udara sicer ni težko predvideti, saj lahko nastopi na vroč dan, ko se temperature zraka gibljejo nad 30 stopinj Celzija, ko je vlažnost zraka višja, kroženje in prezračenost zraka pa sta slabša. Ko so psi izpostavljeni takim pogojem, lahko tako pride do toplotnega udara ali izčrpanosti, ki predstavlja zelo nevarno stanje, ki lahko brez pravočasnega in ustreznega ukrepanja privede do resnih poškodb ali celo smrti.
Kako ravnati, če se pes pregreje?
Ob prvih znakih pregrevanja je ključno, da pravočasno ukrepate. Takoj, ko se poraja sum, da pes doživlja vročinski udar, ga morate čim hitreje premakniti na hladnejše območje, bodisi v senco ali zaprt klimatiziran prostor. Kot pojasnjujejo na portalu Pes moj prijatelj, morate psu pričeti postopno zniževati temperaturo, šele nato ga lahko odpeljete do veterinarja. Pomemben pa je prav postopni pristop, saj bi nenadno in prehitro znižanje telesne temperature lahko povzročilo nove težave. Nikakor ne smete uporabljati ledene ali mrzle vode ter psa ne smete polivati in potopiti v vodo, saj bi to lahko povzročilo šok ali celo smrt vašega ljubljenčka.
Psa lahko ohlajate z vodo, še posebej po vratu, prsih in trebuhu, najlažje pa ga ohladite z mokrimi brisačami ali rjuhami. Če je pes pri zavesti in je pripravljen piti, mu ponudite svežo, hladno vodo, a ga nikar ne silite, saj vodo lahko vdihne, ta pristane v njegovih pljučih in se zaduši. Če pes sam ni zmožen piti, mu lahko jezik namočite v vodo, nikar pa ga ne silite z ledenimi kockami, saj bi tudi te lahko povzročile, da bi se prehitro ohladil. Ko telesna temperatura pade na 39 stopinj Celzija, lahko prenehate s postopki ohlajanja, ga osušite in narahlo pokrijete, da ne bi še naprej izgubljal toplote.
Čeprav je videti, da si je pes opomogel, ga zatem, ko dosežete, da njegova telesna temperatura pade, odpeljite do veterinarja. Psi, ki so doživeli zmerni vročinski udar, sicer pogosto okrevajo brez dolgoročnih zdravstvenih težav, a je kljub temu nujno, da jih pregleda veterinar. Pes je namreč še vedno lahko dehidriran oziroma je toplotni udar povzročil kakšne druge zaplete. Hud vročinski udar lahko namreč povzroči tudi resne poškodbe organov, ki zahtevajo dosmrtno veterinarsko oskrbo, pojasnjujejo v društvu Hrtji svet Slovenije. Hkrati se pri psih, ki so enkrat že doživeli toplotni udar, poveča možnost, da ga bodo še enkrat, zato morajo biti njihovi lastniki ob vročih in soparnih dneh še posebej previdni, še pojasnjujejo v društvu.
Ne le pregrevanje, tudi nevarnost dehidracije
“Poleg pregrevanja omembe vredno nevarnost v vročih dneh predstavlja tudi dehidracija. Pes se hladi s sopenjem in potenjem preko blazinic, njegov hladilni sistem pa moramo osvežiti in ponovno napolniti z dovolj vode,” pojasnjujejo na portalu Pes moj prijatelj. Kot še svetujejo, si lahko lastniki psov pomagajo tudi s posebnimi hidracijskimi pripravki, ki psu poleg tekočine zagotovijo še elektrolite. Tako kot k ohlajanju pa morate tudi k rehidraciji pristopiti postopno, saj preveč vode v prehitrem času lahko povzroči bruhanje ter dodatno izgubo tekočine.
Nekatere pasme psov so sicer bolj občutljive na vročino ter posledično bolj dovzetne za toplotni udar in druge težave, ki nastopijo v vročih poletnih dneh. Gre predvsem za pse s prekomerno težo, temnejšo in dolgo dlako ter pse brahicefaličnih pasem, torej tiste, ki imajo krajše gobčke (buldogi, bokserji in mopsi). Ti imajo namreč zaradi anatomskih značilnosti omejeno možnost termoregulacije in se težje ohladijo z intenzivnim sopenjem.
Najboljša rešitev pa je seveda preventiva, ki vključuje tudi omejevanje telesne aktivnosti v vročih poletnih dneh. Lastniki naj imajo prav tako pri sebi vedno posodo z vodo. Tudi na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob povišanih temperaturah pozivajo k ustrezni skrbi za živali in dodajajo, da je zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_0
#related-news_1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje