Starši so najpomembnejši člen vzgoje. Kaj se zgodi, če so čustveno odsotni? Ameriška psihologinja je izpostavila pet znakov, ki se v odrasli dobi pojavijo pri ljudeh s čustveno odsotnimi starši.
Družine so med seboj različne, niti dve si nista enaki. Različna pa je tudi starševska vzgoja, ki vpliva na celotno otrokovo življenje, in včasih kljub trudu pusti dolgotrajne posledice.
Na eni strani poznamo starše, ki so svojim otrokom kar nekoliko preveč blizu, na drugi strani pa starše, ki otroku ne namenijo dovolj pozornosti, ker so čustveno odsotni. Ameriška psihologinja Lindsay C. Gibson je za Bussines Insider predstavila pet znakov, ki ljudem v odrasli dobi lahko pokažejo, da so odraščali s čustveno odsotno mamo ali očetom.
Od odnosov ne pričakujete veliko
Eden izmed najpogostejših znakov, ki kaže, da ste odraščali s čustveno odsotnimi starši, je, da v razmerju nimate velikih pričakovanj do svojega partnerja ali partnerice.
Otroci, katerih starši zanje niso kazali zanimanja, se namreč med odraščanjem naučijo, da drugim osebam niso atraktivni in imajo negativno samopodobo.
Imate občutek, da niste dovolj
Druga posledica odraščanja s čustveno odsotnimi starši je, da vedno iščete pohvalo in pozornost, saj imate občutek, da niste dovolj. Ko vas kdo opazi, pa ste pripravljeni narediti vse, da bi vam oseba ostala blizu. Obenem menite, da se v odnosu ne morete popolnoma razkriti, zato se lahko pred partnerjem tudi pretvarjate, pravi Gibson.
Kot otrok čustveno odsotnih staršev hrepenite po ljubezni, ki je v otroštvu niste dobili dovolj, zato ste lahka tarča narcisoidnih oseb. Na začetku zveze so namreč narcisi zelo radodarni s pozornostjo in komplimenti, kar nekomu, ki ni prejel dovolj pozornosti, zelo godi.
A ravno pozornost lahko kasneje v razmerju postane predmet izsiljevanja, saj težko prepoznate, ali vam oseba na drugi strani načrtno odreka ljubezen, kadar ne delate po njihovih željah.
V razmerju prevzemate več odgovornosti
Povsem običajno se vam zdi, da ste v odnosu vi tisti, ki opravljate več čustvenega dela, zato lahko nase v partnerskem odnosu avtomatsko prevzamete več odgovornosti.
Čez čas vas čustveno delo lahko močno izčrpa, saj ste zadolženi za ustrezno komunikacijo, dajete pobudo za pogovore in začenjate razprave o občutkih. S tem partnerju omogočite, da mu v razmerje ni treba vlagati veliko truda.
Čez čas zahtevate čustveno podporo
Kljub vsem zgoraj naštetim znakom pa tudi otroci čustveno odsotnih staršev slej ko prej opazijo, da si zaslužijo več. Najpogosteje se premik zgodi, ko se oseba v partnerskem odnosu počuti dovolj varno, torej po večletnem razmerju, zaroki ali poroki.
A tudi tu se lahko zaplete, saj druga stran zahtev, ki jih prej niste imeli, ne pričakuje. V tem primeru se lahko tudi partner čustveno oddalji od vas. Psihologinja zato svetuje, da je v odnos najbolje stopiti, ko sami sebe dobro poznamo in se zavedamo, kaj si zaslužimo ter kaj potrebujemo.
Čustevno odsoten starš je nekdo, ki se na otrokove potrebe ne odziva empatično oziroma ga potrebe in občutki otroka ne zanimajo. Vedenje izvira iz tega, da starš že sam pri sebi ne zna regulirati svojih čustev, zato se intimnim trenutkom preprosto izogne. Ker se otroci skozi odzive staršev učijo graditi svojo samopodobo, lahko čustvena odsotnost staršev močno vpliva na njihova razmereja v odrasli dobi, je opisala psihologinja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!