Tega potnega lista na lestvici najmočnejših, ki vrata odpirajo v največ držav po svetu, ne boste našli. Ima ga le 500 ljudi.
Suvereni malteški viteški red, znan tudi pod imenom malteški vitezi, je zelo poseben. Ima svojo ustavo, vendar je brez kakršnega koli ozemlja.
Zgodovina reda sega več kot 1.000 let v preteklost, ko se je viteški red okoli leta 1099 oblikoval v Jeruzalemu. Španski kralj jim je nato leta 1530 podaril malteško otočje, od koder jih je konec 18. stoletja pregnal Napoleon Bonaparte. Red ima danes sedež v Rimu, njegovih 13.500 pripadnikov pa živi po vsem svetu.
Malteški viteški red je najbolj znan po njihovih humanitarnih dejavnostih. V 120 državah po vsem svetu vodijo bolnišnice ter pomagajo v begunskih taboriščih in ob naravnih nesrečah. Red ima vzpostavljene diplomatske odnose z mnogimi državami, ima tudi status opazovalke v Organizaciji združenih narodov, svoje registrske tablice, znake in valuto.
Izdajajo pa tudi posebne potne liste, ki veljajo za najbolj redke na svetu. Prve je malteški viteški red izdal leta 1300 za svoje diplomate, ki so z njim potovali v druge države in izkazovali svoj diplomatski status. Diplomatske potne liste so po drugi svetovni vojni zamenjali običajni potni listi, v obtoku pa je ostalo le še približno 500 diplomatskih verzij.
Te najredkejše potne liste na svetu danes izdajajo le članom suverenega svet (nekakšna vlada) in vodjem diplomatskih misij ter njihovim družinam. Red diplomatske potne liste funkcionarjem podeljuje za čas trajanja njihovega mandata, najdlje pa traja dokument velikega mojstra. Ta je suvereni in verski predstojnik reda, ki ga izvolijo za 10-letni mandat. Mesto lahko zaseda dva mandata, upokojiti pa se mora pri 85 letih.
Suverenega malteškega viteškega reda ne gre zamenjevati z Republiko Malto. Gre namreč za dve različni državi.
Diplomatski potni listi reda so tako redki, da jih večina ljudi v svojem življenju ne bo nikoli videla. Nekdanji komunikacijski direktor malteškega reda Eugenio Ajroldi di Robbiate je za CNN pripovedoval o začudenju carinikov, ko vidijo njegov potni list. “Ko sem nekoč prispel na letališče v Bangkoku, je množica uslužbencev pri kontroli potnih listov želela videti moj redki potni list in se z njim fotografirati,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!