Plaža Zlatni rat na Braču ni videti več tako kot pred leti. Izgublja simetrijo, po kateri je znana – zahodni del se tanjša, vzhodni pa debeli. Kaj pa je vzrok za to?
Spremembe na plaži Zlatni rat so očitne, piše portal morski.hr, ki povzema spletno stran časnika Bolski parapet. Plaža ni več videti tako kot pred leti.
Plošča oziroma greben (ali hrbet), na katerem leži ena najbolj znanih peščenih plaž na Jadranu, je že dobro viden, peščeni del se na zahodni strani hitro manjša, hkrati pa na vzhodni strani raste (kot je videti na naslovni fotografiji). Plaža je izgubila simetrijo, po kateri je bila znana, piše portal. Na spodnji sliki je Zlatni rat iz leta 2015, ko sta bila oba dela, vzhodni in zahodni (na sliki levi in desni), še simetrična.
Zdi se, da se volumen peščenega dela (žala) ni spremenil in ostaja enak, morda je celo večji kot pred leti in desetletji, le pesek ni razporejen tako, kot je bil včasih. O tem, da se plaža pogosto spreminja, smo že pisali v članku Lepa hrvaška plaža, ki je vsakič drugačna, vendar je videti, da so spremembe, o katerih piše morski.hr, postale trajnejše.
Zakaj se to dogaja?
V fizičnem smislu se v obalnem delu Bola na Braču, kjer je Zlatni rat, ni spremenilo nič.
V priobalnem pasu in v morju ni bilo gradenj oziroma ovir, ki bi lahko vplivale na pojav, tako da pritok peska ni vprašljiv. Kje se torej skriva odgovor? Obstaja le en razlog, in sicer podnebne spremembe, ki so vidne tudi tukaj. Zaradi njih se je močno spremenila mikroklima.
Starejši prebivalci se spomnijo, da so bile zime nekoč daljše. Močan jugo je takrat pihal tudi po 5 ali 6 dni z začetkom že konec oktobra ali v začetku novembra. Ob vzhodnih vetrovih se je konica (punta) rta obrnila proti zahodu, močnim jugom pa so po navadi sledili lebiči (ali garbini – vlažni in topli jugozahodni vetrovi, značilni za vzhodno Sredozemlje, op. p.), ki so ves peščeni material potisnili vzdolž zahodne strani Zlatega rta. Vse to se je v zimskem času zgodilo večkrat. To je bilo naravno in redno “hranjenje” plaže, ki se je odvijalo stoletja in tisočletja.
Jugo seveda piha tudi danes, vendar veliko redkeje in krajši čas – dan ali dva.
Ker nič več ni samo po sebi umevno, tudi kombinacija “močan in dolgotrajni jugo – lebič”, ki bi opravila potrebno delo hranjenja zahodnega dela rta, ni več običajna. Zime so kratke in blage, vetrovi in z njimi potrebni valovi so se spremenili in so redkejši. Zdaj večkrat zapihajo zahodni vetrovi, maestrali in tramontane, ki iz zahodne strani spodjedajo pesek in ga potiskajo na vzhodno stran. Prav tako ni več znanih julijskih maestralov, ki jih ni bilo ne letos, ne lani, ne predlani …
Bo Zlatni rat še kdaj takšen, kot je bil?
Zlatni rat je živo tkivo, piše portal morski.hr. Premika se in premešča v skladu z naravo in tako, kot narava želi.
Pojava, ki smo mu priča, se ni treba bati, ker se zagotovo ne dogaja prvič. Podnebje se je spreminjalo tudi prej, z njim pa verjetno tudi Zlatni rat. Smo priče našega časa in naših let. Na to, kako in kaj je bilo nekoč, odgovarjajo znanost in predpostavke.
Kot kaže, se bodo podnebne spremembe nadaljevale. Ali bo Zlatni rat še kdaj videti kot nekoč in koliko časa, jugov in lebićev bo potrebnih, da se pesek iz vzhodne strani vrne na zahod? Gotovo je le eno: trajalo bo. In kdo ve, morda bo še slabše in bo še tega nekaj peska na zahodni strani izginilo, piše morski.hr.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!