Objavili nov seznam najmočnejših potnih listov. Švedska na vrhu, kje je Slovenija?

Izšla je peta letna izdaja Global Passport Index (GPI), ki ocenjuje, kako močni so potni listi posameznih držav. Za razliko od indeksa Henley Passport Index, ki upošteva izključno število držav, v katere lahko imetniki potnega lista potujejo brez vizuma, GPI pri oceni upošteva tudi privlačnost za naložbe in kakovost življenja v posamezni državi. V ta namen tako med drugim analizirajo dejavnike, kot so davčno okolje, inovativnost, gospodarska konkurenčnost, zdravstveni sistem, varnost, podnebje in socialna infrastruktura.

V deseterico držav z najmočnejšimi potnimi listi se je uvrstilo kar devet evropskih držav. "Po sami svobodi potovanja Singapur prekaša vse te države, medtem ko jim po privlačnosti za naložbe konkurirajo tudi nekatere zalivske in azijske države. Prednost Evrope pa je drugje: je edina regija, ki združuje skoraj največjo možno globalno mobilnost z najvišjo kakovostjo življenja na svetu," je pojasnila Patricia Casaburi, izvršna direktorica družbe Global Citizen Solutions, ki je objavila najnovejši seznam.

Švedska, Švica in Finska na vrhu

Prvo mesto prestižnega seznama je tako zasedla Švedska, ki na indeksu mobilnosti zaseda 11. mesto, deveto na področju naložb in drugo mesto po kakovosti življenja državljanov, poroča Euronews.

Na drugo mesto se je povzpela Švica, ki v indeksu mobilnosti zaseda četrto mesto, drugo na področju investicij in 36. mesto po kakovosti življenja. Ostale evropske države, ki so se uvrstile med deseterico, so Finska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Irska, Združeno kraljestvo in Norveška.

"Evropa na vrhu svetovnega indeksa potnih listov popolnoma prevladuje. Ta prevlada pa temelji na uravnoteženosti med posameznimi kategorijami in ne na posamezni prednosti," je dejala Casaburi.

Slovenija se je skupno uvrstila na 37. mesto. Glede na število držav, ki jih lahko obišče imetnik slovenskega potnega lista, zaseda 21. mesto. Isto mesto zaseda tudi na področju kakovosti življenja. Nekoliko slabši rezultat je Slovenija dosegla na področju priložnostnih naložb, kjer se je uvrstila na 64. mesto na lestvici.

Upoštevani kriteriji

Kot rečeno, poleg števila držav, ki jih lahko potniki obiščejo brez vizuma, indeks globalnih potnih listov pri razvrstitvi upošteva tudi priložnosti za naložbe in kakovost življenja v državi. Vrednosti meri v 197 državah ter ocenjuje 14 kazalnikov, ki so zaobjeti znotraj omenjenih treh stebrov.

Indeks mobilnosti je vreden 50 odstotkov celotne ocene, pri tem stebru ocenjevanja pa so upoštevane potovalne ugodnosti, ki jih ima imetnik potnega lista.

Indeks naložb predstavlja 25 odstotkov celotnega izračuna. Ocenjuje splošno oceno gospodarstva za potencialne naložbe in druge poslovne odločitve. Upošteva pa se tudi stopnja obdavčitve fizičnih oseb.

Indeks kakovosti življenja je prav tako vreden 25 odstotkov celotnega izračuna. Ta zajema šest glavnih komponent, ki vplivajo na kakovost življenja – trajnostni razvoj, življenjski stroški, raven sreče, svoboda, okoljska uspešnost in sprejemanje priseljencev.

Visoko tudi azijska država

Singapur, ki že več let velja za imetnika najmočnejšega potnega lista, s katerim lahko potnik brez vizuma obišče največ držav, se je na tej lestvici skupno uvrstil na 10. mesto. Če upoštevamo zgolj področje mobilnosti in investicijskih naložb, se uvršča na sam vrh lestvice, vendar je v kategoriji kakovosti življenja dosegel zgolj 115. mesto.

Med drugimi azijskimi državami si 21. mesto delita Japonska in Združeni arabski emirati, le dve mesti za njima pa sledi tudi Južna Koreja.

Kot so ob objavi novega indeksa še zapisali v družbi Global Citizen Solutions, letošnja izdaja prihaja v času velikega razhajanja svetovnih politik upravljanja meja. Najbogatejše demokracije so se poenotile pri uvajanju digitalnega predhodnega preverjanja potnikov pri vstopu in izstopu iz države, tj. pri vstopno-izstopnem sistemu Evropske unije (t. i. sistem EES). Tako ohranjajo videz odprtosti, hkrati pa krepijo državni nadzor nad tem, kdo se lahko giblje. Nekatere azijske države pa so medtem ubrale drugačno pot. Kitajska je denimo enostransko razširila brezvizumski režim na skoraj 50 držav, vendar ne kot izraz splošne odprtosti, temveč kot premišljeno orodje gospodarske diplomacije.