Prvič zaznali radijske valove z eksoplaneta. Niso Nezemljani, ampak nekaj lepega

Znanstveniki so prvič zaznali radijsko sevanje, ki prihaja z eksoplaneta.

"Ko ljudje vidijo zapis ‘radijski signal z eksoplaneta’, pomislijo na Nezemljane," pravi astronomka Yvette Cendes. A dodaja: "Ne gre zanje."

Cendes in njeni sodelavci so 15. septembra na portalu še nepregledanih znanstvenih člankov arXiv objavili rezultate opazovanja eksoplaneta Beta Pictoris b, plinastega velikana, ki kroži okoli mlade zvezde približno 63 svetlobnih let od nas.

Na njem so zaznali radijsko sevanje, ki po njihovem mnenju razkriva tudi magnetne lastnosti planeta, zato bi to lahko bilo prvo neposredno zaznavanje magnetnega polja planeta izven osončja.

"Če bo ta rezultat prestal strokovni pregled, gre za izjemno vznemirljiv napredek," je za portal Science News povedal astronom Joe Callingham z univerze v Amsterdamu, ki pri raziskavi ni sodeloval. "To bi bil fantastičen rezultat."

Znanstveniki so eksoplanet opazovali z radijskim teleskopom MeerKAT v Južni Afriki.

Ključno pri tem pa je, da so lahko ugotovili, da sevanje prihaja s samega eksoplaneta in ne z zvezde, okoli katere kroži.

"Zvezdo lahko izključimo in … lahko rečemo, da signal prihaja prav s tega planeta," je povedala Cendes z univerze v Oregonu v Eugenu.

Prav ločevanje med izvorom na planetu in zvezdi je bilo ena največjih ovir pri prejšnjih poskusih takšnih zaznav.

Vse kaže, da gre za polarni sij

Magnetno polje na oddaljenem planetu pa morda na njem povzroča tudi pojav, ki ga na Zemlji mnogi opisujejo kot enega najlepših naravnih pojavov — avroro oziroma polarni sij.

Polarni siji, ki jih pri nas poznamo kot severni oziroma južni sij, se pojavljajo tudi na drugih planetih v osončju, med drugim na Saturnu, Jupitru in Marsu.

Povzročajo jih električno nabiti delci, ki krožijo v planetovem magnetnem okolju in ob tem vzbudijo molekule v atmosferi, zaradi česar te zasijejo. Med kroženjem oddajajo tudi radijsko sevanje.

To je pri avrorah krožno polarizirano, kar pomeni, da se njegova usmerjenost vrti v krogu.

Prav tak vzorec so raziskovalci zaznali pri Beta Pictoris b.

Magnetno polje, močnejše od kateregakoli v osončju

Ker je pojav odvisen od magnetnih polj, je mogoče iz teh meritev sklepati tudi o njihovi jakosti.

Raziskovalci so ugotovili, da pri Beta Pictoris b presega 1.000 gaussov – gauss je običajna enota za merjenje jakosti magnetnega polja.

Ta je na omenjenem eksoplanetu veliko močnejša kot na Zemlji, kjer znaša približno pol gaussa.

"Gre za neverjetno, res neverjetno močno magnetno polje, precej močnejše od kateregakoli planetarnega magnetnega polja v našem osončju," pravi Cendes.

To pri tako velikem planetu, kot je Beta Pictoris b, ni presenetljivo, saj ima približno desetkrat večjo maso od Jupitra.

Zaradi velike mase se po velikosti približuje rjavim pritlikavkam, nebesnim telesom, ki spadajo v posebno kategorijo – prevelike so, da bi bile planeti, in premajhne, da bi bile zvezde.

Znanstveniki so podoben pojav na rjavih pritlikavkah že opazili in izmerili magnetne jakosti več tisoč gaussov. Zato tako izrazita jakost magnetnega polja na velikem planetu ni povsem nepričakovana.

Dodatna opazovanja bi lahko prinesla dokončno potrditev

Da bi lahko razlago o polarnem siju na eksoplanetu lahko dokončno potrdili, pa bi morali po Callinghamovih besedah videti, da se signal ritmično spreminja oziroma pulzira.

Zaradi vrtenja planeta bi namreč območje, kjer nastaja avrora, moralo izmenično prihajati v naše vidno polje in iz njega izginjati.

Beta Pictoris b se zavrti okoli svoje osi približno enkrat v osmih urah.

"Torej – to bo še treba potrditi –, vendar so dokazi prepričljivi," pravi Callingham. "Najverjetneje gre za polarni sij."