Nemci opazili nenavadno spremembo na hrvaški obali

Hrvaška je že vrsto let ena najbolj priljubljenih počitniških destinacij Evrope, toda letošnja turistična sezona je po pisanju nemškega časnika WELT pokazala tudi manj prijetno plat vse bolj priljubljenega Jadrana. V središču njihovega zanimanja so bile predvsem cene, ki so se v zadnjih letih močno zvišale.

WELT opozarja, da bi lahko nadaljevanje takšne politike cen dolgoročno predstavljalo težavo za hrvaški turizem. Kot enega od znakov sprememb izpostavljajo celo nekaj, kar bi bilo še pred leti na vrhuncu sezone skoraj nepredstavljivo: precej bolj prazne plaže in manj turistične gneče na nekaterih delih obale.

Plaže bolj prazne, kot bi pričakovali

Nemški novinarji so se osredotočili predvsem na območje med Zadrom in Splitom ter na nekatere dalmatinske otoke. Po njihovem opažanju je bilo tam letos mogoče opaziti manj obiskovalcev kot v preteklih sezonah.

Tudi v mestnih središčih naj bi bilo manj običajne poletne gneče. WELT navaja, da je bilo mogoče avgusta po starih ulicah Šibenika in Zadra hoditi precej bolj sproščeno, medtem ko na Jadranski magistrali ni bilo tolikšnega prometa, razen tradicionalno bolj obremenjenih sobot.

Pri tem ne gre za to, da bi turiste pregnalo vreme. Ravno nasprotno. Poletje je bilo po oceni nemškega časnika za obisk Jadrana skoraj idealno – veliko sonca, prijetne temperature in toplo, a še vedno osvežujoče morje.

Težava naj bi se po njihovem mnenju pokazala šele, ko so turisti odprli denarnice.

Sladoled za 3,50 evra in Aperol za 11 evrov

WELT je posebno pozornost namenil cenam hrane in pijače. Kot primer navaja sladoled, za katerega je treba na nekaterih bolj obiskanih lokacijah odšteti tudi 3,50 evra, medtem ko lahko Aperol Spritz stane do 11 evrov.

V Zadru naj bi bilo za dva evra mogoče najti kepico sladoleda, vendar predvsem v nekoliko bolj odmaknjenih ulicah. Na priljubljeni Kalelargi naj bi bila cena občutno višja.

Tudi priljubljena dalmatinska jed, lignji na žaru, naj bi letos v nekaterih običajnih gostilnah stala okoli 25 evrov. WELT ob tem primerja ceno z lansko, ko naj bi bilo treba za isto jed odšteti približno 20 evrov.

Nemški časnik zato razmere opisuje kot nekakšen "cenovni šok na vsakem koraku".

Najbolj bode v oči zgodba o palačinki

Eden bolj slikovitih primerov, ki jih izpostavlja WELT, so palačinke v lokalu ob plaži v bližini Šibenika.

Pred uvedbo evra naj bi palačinka stala približno sedem kun oziroma manj kot en evro. Po prehodu na evropsko valuto se je cena povzpela na dva evra, letos pa naj bi za isto sladico zahtevali že pet evrov.

Po pisanju nemškega portala so bili nad ceno presenečeni celo otroci, ki so si želeli palačinko, vendar so jo zaradi visoke cene na koncu opustili.

Prav takšni primeri po oceni WELT kažejo, kako hitro so se v nekaterih delih hrvaške turistične ponudbe spremenila pričakovanja glede cen.

Hrvaška želi bogatejše goste

Visoke cene pa niso nujno posledica naključja. WELT opozarja, da želi Hrvaška svojo turistično ponudbo vse bolj usmeriti proti gostom z višjo kupno močjo ter razvijati bolj trajnosten in kakovostnejši turizem.

Kot enega od vzorov omenjajo Majorko.

Toda tu se po mnenju nemškega časnika pojavi pomembno vprašanje: ali je mogoče zaračunavati podobne cene, če kakovost ponudbe še ne dosega ravni, ki jo turisti pričakujejo?

WELT pri tem opozarja na razlike v kakovosti infrastrukture, hotelov, apartmajev, hrane in storitev. Po njihovem mnenju je Hrvaška pri cenah že naredila velik korak naprej, medtem ko jo pri nekaterih drugih elementih turistične ponudbe čaka še precej dela.

"Zakaj ne bi vsega zaslužili v enem mesecu?"

Za nemški portal je spregovorila tudi prebivalka turističnega kraja v bližini Šibenika, ki oddaja apartmaje v svoji hiši. Njene besede dobro ponazarjajo spremembo miselnosti, ki jo WELT pripisuje delu ponudnikov.

Po njenih besedah so številni domačini po uvedbi evra ugotovili, da lahko v precej krajšem času zaslužijo toliko kot nekoč v celotni sezoni.

"Če lahko v dveh mesecih zaslužijo toliko, kot so nekoč v štirih, so se vprašali, zakaj ne bi tega zaslužili v enem," je njeno izjavo povzel WELT.

Prav tu se skriva eno ključnih vprašanj za prihodnost hrvaškega turizma. Višje cene lahko ponudnikom kratkoročno prinesejo večji zaslužek, toda če zaradi njih del turistov začne iskati ugodnejše destinacije, se lahko račun dolgoročno obrne drugače.

Hrvaška ima še vedno eno svojih največjih prednosti – Jadran, ki privablja milijone obiskovalcev. Toda če bo cena počitnic vse bolj odstopala od občutka, ki ga turist dobi za svoj denar, bo morala država skupaj s ponudniki iskati odgovor na vprašanje, koliko je gost še pripravljen plačati.

Letošnja opažanja WELT zato niso nujno dokaz, da turisti množično zapuščajo Hrvaško, so pa zanimiv znak sprememb v turistični sezoni. Če se bo trend manjše gneče ob hkratni rasti cen nadaljeval, bo to za hrvaški turizem zagotovo tema, ki je ne bo mogoče prezreti.