Resnica o umeščanju Resnice

Do razkola na evropski skrajni desnici, ki je vodil v ustanovitev ESN, je prišlo maja 2024, tik pred evropskimi volitvami, ko je francoski Nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen napovedal prekinitev sodelovanja z nemško Alternativo za Nemčijo (AfD).

Neposreden povod je bila izjava vodilnega kandidata AfD na evropskih volitvah Maximiliana Kraha, da niso bili vsi pripadniki nacistične organizacije SS avtomatično zločinci. AfD je sicer že pred tem pretresala vrsta afer, med drugim aretacija Krahovega asistenta zaradi suma vohunjenja za Kitajsko, očitki o domnevnem prejemanju ruskega denarja ter razkritje srečanja, na katerem so razpravljali o načrtih množičnega izseljevanja priseljencev iz Nemčije.

Kmalu za tem je politična skupina Identiteta in demokracija (ID) v Evropskem parlamentu izključila celotno delegacijo AfD. Nemški stranki se kljub poskusom ni uspelo vrniti v skupino. Po evropskih volitvah junija 2024 je ID prenehala obstajati, večina njenih članic, med njimi francoski RN in italijanska Liga, pa se je pridružila novi politični skupini Patrioti za Evropo. AfD je ostala zunaj te povezave in dva dni pozneje z nekaterimi drugimi strankami ustanovila politično skupino Evropa suverenih narodov (ESN), ki je ob ustanovitvi štela 25 evropskih poslancev iz osmih držav. AfD je s 14 poslanci postala njena daleč največja članica. Kmalu za tem je nastala tudi istoimenska evropska politična stranka, ki danes povezuje 11 nacionalnih strank iz prav toliko držav, med njimi francosko Reconquête! Erica Zemmourja, italijansko Futuro Nazionale Roberta Vannacija in zdaj tudi slovensko Resni.co.

Dvom o skladnosti stranke z vrednotami EU

Stranka ESN se je manj kot dve leti po začetku delovanja znašla pod drobnogledom neodvisnega organa, pristojnega za registracijo, nadzor in sankcioniranje evropskih političnih organizacij (APPF). Ta je letos spomladi parlament, svet in komisijo obvestil, da je pridobil informacije, ki vzbujajo dvom, ali ESN spoštuje vrednote EU.

Kot je maja poročal Politico, je direktor APPF Pascal Schonard v približno 300 strani dolgem dopisu opozoril na sodne odločbe, objave na družbenih omrežjih in izjave politikov iz strank, ki so članice ESN. Med spornimi vsebinami so po navedbah APPF protipriseljenska, antisemitska in proti LGBT uperjena retorika, pozivi k tako imenovani remigraciji (množičnemu vračanju migrantov) ter enačenje homoseksualnosti s pedofilijo.

Organ je posebej izpostavil Poljsko Novo upanje, in sicer zaradi objave njihovega predstavnika, ki je Izraelce označil za narod zločincev. Stranka je njegovo objavo delila. Problematizirali so tudi Bolgarski Preporod zaradi uradnega povezovanja s Putinovo Enotno Rusijo ter očitkov o povezavi z nasilnimi protesti v Sofiji in napadi na predstavništvo Evropske komisije februarja 2025.

Posebej pa so izpostavili tudi nemško AfD, za katero je nemško sodišče leta 2025 pravnomočno potrdilo, da jo Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) lahko obravnava kot organizacijo, osumljeno desničarskega ekstremizma, ter jo na podlagi tega nadzoruje. Sodišče je kljub pritožbam stranke ugotovilo, da obstaja dovolj konkretnih indicev o njenih prizadevanjih, usmerjenih proti demokratični ustavni ureditvi.

Evropski parlament je julija letos s 414 glasovi za, 224 proti in 18 vzdržanimi potrdil začetek postopka, v katerem bo pristojni neodvisni organ APPF preveril, ali torej ESN spoštuje vrednote, kot so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, ter s tem izpolnjuje pogoje za registracijo in financiranje. Postopek še poteka. Če bo APPF ugotovil, da ESN kot stranka ne spoštuje vrednot EU, bi lahko izgubila registracijo evropske politične stranke in pravico do evropskih sredstev. ESN je v letu 2026 pripadlo nekaj več kot dva milijona, leto pred tem pa nekaj manj kot dva milijona evrov.

Kaj pravi Resnica

Za pogovor o pridružitvi ESN smo že v ponedeljek prosili predsednika stranke Zorana Stevanovića, a so nam iz njegovega kabineta v državnem zboru sporočili, da je "v tem tednu žal zaseden in na službeni poti v tujini". Prosili smo za 20-minutni telefonski pogovor v terminu, ki mu ustreza, a so tako v kabinetu kot v stranki tudi to možnost zavrnili, ker da je v tujini in nima časa.

V stranki so nam ponudili pogovor s predsednikom sveta stranke Martelom Antoniem Santinnijem, ki je bil po njihovih navedbah tudi v delegaciji za povezovanje z ESN. V 40-minutnem pogovoru smo se vrteli predvsem okoli vprašanja, zakaj se Resnica predstavlja kot stranka, ki zavrača kakršno koli pozicioniranje, hkrati pa se je priključila najbolj radikalno desni evropski stranki, ter ali Resnica podpira stališča AfD. V 40 minutah jasnega odgovora ni bilo.

Santinni je sicer povedal, da je imela Resnica na mizi ponudbo druge evropske stranke, a se je nato odločila za ESN. Kot je dejal, so ugotovili, da imajo s slednjo več skupnega. Katera stranka je dala drugo ponudbo, ni želel povedati, jasno pa je, da so se v Resnici odločili za skrajnejšo od obeh možnosti.

Mreženje, povezovanje

"Definitivno bo največja korist ta, da se povezujemo in mrežimo s podobno mislečimi, s katerimi imamo pretežno oziroma večinsko skladen program. Tukaj gre za energetsko neodvisnost, za zaustavitev ilegalnih migracij, za rahljanje birokracije, decentralizacijo," je na vprašanje o razlogih za priključitev ESN odgovoril Santinni. "Če pogledava skozi čas, Slovenija je tudi že bila vsaj dvakrat v neki skupni državi. Nikoli nam to ni ustrezalo, tako da smo tudi proti federalizaciji ali globalizaciji, tako kot pove samo ime te skupine, te stranke. Evropa suverenih narodov pomeni, da bi vsaka država članica ohranila svojo suverenost in bi lahko izvajala svojo politiko precej bolj neodvisno, kot se to dogaja zdaj v Evropskem parlamentu, kjer se vse skupaj poskuša federalizirati."

Na vprašanje, ali bo Resni.ca kot članica ESN upravičena do evropskih sredstev, je Santinni odgovoril, da ne.

Resnica se, kot rečeno, že od ustanovitve predstavlja kot protisistemska stranka, ki se ne želi uvrščati ne levo ne desno, kar je ključni Stevanovićev poudarek v vseh njegovih nastopih – celo v videu o vključitvi v ESN. "Tukaj gre samo za zdravo pamet v močvirju te samouničujoče politike Evropske unije. Itak jo predvsem naši mediji etiketirajo kot neko skrajno desnico, ker nasprotuje ilegalnim migracijam, LGBT dominaciji, metanju denarja v tuje vojne in zagovarja čim večjo suverenost lastnih držav. Ampak vsi vedo, da je to etiketiranje samo še krik propadle stare politike," je dejal Stevanović.

"Etiketam se izogibamo" in "Ne gre za gradnjo novega rajha"

Na vprašanje, kako pojasnjuje na eni strani poskuse distanciranja od desnice, na drugi pa priključitev tej najskrajnejši stranki, je Santinni dejal: "Rekel bi, da imamo morda malce podobno zgodbo. Če pogledava naš predvolilni čas, so nekateri Resni.co uvrščali skrajno levo, nekateri skrajno desno. Mi dejansko nismo želeli nobene etikete, dobili pa smo jo vseeno. Rekel bi, da imamo nekatere lastnosti stereotipno levega pola, nekatere lastnosti stereotipno desnega pola, ampak nismo ljudje etiket. Sama ideja stranke je, da ne želi biti ekstremno desna, ekstremno leva ali sploh kakor koli pozicionirana. Dejansko nam to niti ni pomembno in se vsem etiketam izogibamo. Zakaj se je stranke ESN prijela ta etiketa skrajno desne stranke? Verjetno so deloma za to lahko odgovorni mediji, javnost, nekaj tudi političnega obračunavanja, preračunavanja, strategije. Vam pa povem, da osebno po vseh sestankih in pogovorih z njihovimi člani, z njihovimi funkcionarji, ne bi rekel, da so to neki ekstremni desničarji, ki želijo osvojiti najprej Evropsko unijo, potem pa še ves svet. To je moj osebni vtis. Nihče iz naše delegacije tudi ni dobil vtisa, da bi šlo za neko novo grajenje, če se malo komično izrazim, novega nemškega rajha. Niti slučajno," je dejal.

Glede podpore nemški AfD, ki je vodilna stranka v ESN, se ni želel izreči, prav tako ni želel obsoditi njenih stališč. Dejal je le, da Resnica ne želi graditi na sovraštvu zoper nikogar. "Jaz nisem strokovnjak za AfD in za nemško notranjo politiko," je odgovarjal na naše večkrat postavljeno vprašanje, ali podpirajo AfD. "Sem pa malce pogledal, kaj se je tam dejansko dogajalo, in tudi predmet pogovora med nami je bil, kaj pomeni AfD v skupini ESN. Ali smo mi potem odvisni od njih, nismo odvisni od njih, koliko dejansko imamo glasu. Mi smo bili z njimi zelo neposredni, saj nas sodelovanje, če ne bi imeli lastne glave za razmišljanje, definitivno ne bi zanimalo." Dodal je, da so predstavniki AfD na sestanku sami povedali, da so bili ob nastanku "morda malce bolj ekstremistični, kar se jim kasneje ni obrestovalo in jih je dejansko zadelo kot bumerang v hrbet".

Glede postopka pred neodvisnim evropskim organom, pristojnim za registracijo, nadzor in sankcioniranje evropskih političnih organizacij (APPF), je Santinni dejal, da so predstavnike ESN spraševali o tem, ti pa da so "zagotovili, da gre zgolj za politično obračunavanje".

"ESN najbolj skrajna različica treh skrajno desnih evropskih strank"

Po oceni politologa in političnega analitika dr. Javierja Carbonella iz bruseljskega raziskovalnega inštituta European Policy Centre (EPC) je ESN najbolj radikalna in "najmanj normalizirana" od treh evropskih skrajno desnih političnih skupin oziroma strank. ESN je tako skrajnejša od Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri so med najvidnejšimi članicami Bratje Italije (Fratelli d’Italia) italijanske premierke Giorgie Meloni in poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ter od Patriotov za Evropo (PfE), v kateri med drugim deluje Nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen, madžarski Fidesz Viktorja Orbána in avstrijska Svobodnjaška stranka (FPÖ). Marine Le Pen v Franciji in Giorgia Meloni v Italiji tako poskušata s približevanjem politični sredini nagovoriti tudi zmernejše volivce, medtem pa ESN stavi na izrazito protisistemsko držo in privabljanje volivcev, ki zavračajo politični establišment.

Carbonell tudi sicer opozarja na vse večjo razdrobljenost skrajne desnice v Evropi, ki pa teh strank ne slabi, ampak jih celo krepi. Omogoča jim namreč nagovarjanje različnih skupin volivcev. Ko ena od skrajno desnih strank z vstopom v vlado izgubi protisistemski element, se pogosto pojavi nova, radikalnejša alternativa. Kot primer politolog navaja Italijo. "Imeli so Ligo, ko pa je Liga vstopila v vlado, so se formirali Bratje Italije. Zdaj so Bratje Italije del vlade, zato se je pojavila Futuro Nazionale. To je še bolj skrajna desna stranka, ki je prav tako del ESN. Gre torej za nenehno obnavljanje protisistemskega elementa."

"Gre za klasično strategijo populističnih strank"

Na vprašanje, ali lahko odločitev Resnice o priključitvi razumemo kako drugače kot podporo radikalnim stališčem ESN, v kateri prevladuje AfD, je Carbonelli jasno odgovoril: "Ne. Razumeti moramo strategijo, ki jo stranka uporablja, ko pravi, da ni ne leva ne desna. To je klasična strategija populističnih strank, ki je običajno pogostejša na začetku, ko je stranka še nova in v obdobju rasti. V Španiji je bila to strategija levega Podemosa, v Italiji pa Gibanja petih zvezd. To je torej nekaj povsem običajnega. Sčasoma začnejo sodelovati s člani iste strankarske družine, tudi na evropski ravni, in svojo oznako začnejo sprejemati bolj jasno. V tem primeru je povsem jasno, da je Resnica skrajno desna stranka, in s pridružitvijo ESN jasno sporočajo, da to sprejemajo. To seveda ne pomeni, da sprejemajo ali da se strinjajo prav z vsem, kar zagovarjajo AfD ali druge članice. Toda sporočilo je zelo jasno, saj bi sicer ostali nepovezani ali pa bi se pridružili kateri drugi, manj skrajni desni stranki."

S tem se strinja tudi politolog dr. Nicolai von Ondarza z berlinskega inštituta za mednarodne odnose in varnostne zadeve (SWP): "Če bi želeli opcijo, ki vsebuje številne elemente ESN, kot so poudarjanje nacionalne suverenosti, skeptičnost do podnebne politike, nasprotovanje migracijam in podobno, obstaja platforma, kot so denimo Patrioti za Evropo, ki pa ne pomeni tako močne podpore AfD in sodelovanja z njo."

Dominantnost AfD se kaže tudi na ravni Evropskega parlamenta. V politični skupini ESN ima AfD več kot 50 odstotkov članov. Kot pravi von Ondarza, v parlamentu ni nobene druge politične skupine, v kateri bi tako močno prevladovala ena sama nacionalna stranka. "To pomeni, da politična skupina ESN v bistvu vedno glasuje tako, kot glasuje AfD. Manjše nacionalne stranke imajo torej trenutno zelo, zelo malo možnosti, da bi spremenile usmeritev politične skupine ESN."

Temu pritrjujejo tudi ugotovitve raziskave, pri kateri je sodeloval Carbonell in ki kaže, da so skrajno desne stranke najmanj usklajena strankarska družina v Evropskem parlamentu. Vendar pa je med tremi skrajno desnimi političnimi skupinami prav ESN notranje najbolj usklajena.

Nacionalistična internacionala

Zanimiv je tudi paradoks, da se nacionalne stranke, ki uspevajo na ideji evroskepticizma in odmikanja od tesnejšega evropskega povezovanja, ter poudarjajo pomen suverene države, hkrati povezujejo v nadnacionalna zavezništva, kot je ESN, in za takšna stališča celo prejemajo evropska sredstva. Santinni na to odgovarja, da gre za demokratični proces. "To je del demokracije. Druga možnost je revolucija. Kaj pomeni revolucija? Revolucija pomeni kri na ulicah. Ali mi to hočemo? Ne."

Carbonelli pravi, da gre za pomembno vprašanje, odgovor pa je večplasten. Delno se dotika samega vprašanja paradoksov. "Skrajna desnica je navajena uporabljati protislovja kot običajen del oblikovanja svojih politik. Pri številnih vprašanjih je zelo protislovna in zna to obrniti sebi v prid. Dober primer je, da številne skrajno desne stranke trdijo, da podpirajo delavce. Predstavljajo se kot ekonomsko manj liberalne od desnosredinskih strank. Toda podatki kažejo, da skoraj vedno glasujejo proti ukrepom, ki bi delavcem izboljšali položaj." Podobno je pri zunanji politiki, kjer stališča lahko zelo hitro spreminjajo. "Njihovo ključno sporočilo je: ’Svet je nevaren in tudi mi moramo biti močni.’"

Evropski denar za protievropsko delovanje

Ko govorimo o zavračanju ideje Evropske unije, je ta paradoks posebej očiten, saj evropske mehanizme in denar uporabljajo za protievropsko delovanje. Ali EU na neki način dejansko pomaga financirati širjenje političnih idej, ki postavljajo pod vprašaj njene lastne temelje? "Gre za paradoks strpnosti do nestrpnosti. Kako ravnati z nestrpnostjo? Povsem odprta politika ni pravi odgovor. Po drugi strani so te stranke demokratično izvoljene. Ta problem nima preproste rešitve."

Tretji aspekt pa je vprašanje, kako je nacionalizem lahko internacionalen. A sogovornik meni, da je njegova največja značilnost prav internacionalnost. "Nacionalizem je pred dvesto leti nastajal tako, da je en narod videl, da ima drug, uspešen narod zastavo, himno, vojsko in tako naprej. Zato so začeli to posnemati. Pri nacionalizmu gre vedno za posnemanje tega, kar počnejo drugi. Posnemaš to, da so drugi nacionalisti."

"Ker se skrajna desnica povsod vzpenja in zmaguje, oblikuje nekakšno nacionalistično internacionalo. Bistvo je sodelovati z drugimi in jih posnemati, vendar to početi na svojem teritoriju."

Biti levji rep ali podganja glava

Javnomnenjske ankete za prihodnje evropske volitve leta 2029 kažejo, da sredinske koalicije sicer še vedno ohranjajo večino, a komajda. "Možno je, da v prihodnjem Evropskem parlamentu sredina ne bo več imela večine. To pomeni, da bomo imeli bodisi izrazito manjšinsko vladajočo koalicijo pod vodstvom Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo počela enako kot zdaj, torej iskala podporo na levi in desni, ali pa desno in skrajno desno vladajočo koalicijo, socialisti pa bodo v opoziciji. To bi povsem porušilo način oblikovanja politike na podlagi soglasja, ki smo ga imeli v Evropski uniji in ki je vedno temeljil na sodelovanju socialdemokratov in EPP. To bi bilo zelo slabo. Na evropski ravni bi se s tem porušilo nekaj zelo pomembnega," je še dejal politolog.

Resnica in druge stranke, ki se pridružujejo ESN in drugim skrajno desnim evropskim strankam, računajo prav na to. AfD se po trenutnih anketah obeta celo podvojitev poslanskih sedežev, kar bi ESN zagotovilo pomemben vpliv. S tovrstnim premikom celotnega parlamenta na desno bi se tudi ESN sčasoma lahko "normalizirala". "Mislim, da nacionalne stranke, kot je Resnica, ki se pridružujejo ESN, predvsem stavijo na prihodnost - na to, da bodo na naslednjih volitvah vstopile v Evropski parlament. Svojo zavezanost in lojalnost tej skupini zato že zdaj izkazujejo," je dejal Carbonelli.

"Gre za vprašanje, ali želiš biti levji rep ali podganja glava. Ko se pridružiš, si levji rep, toda sčasoma lahko prideš do levje glave in precej bolj vplivaš na politiko na evropski ravni."