Resnica o rokih za uporabo prehranskih živil

Magazin 17. Jul 202220:29 > 22:38
Delite:
Rok uporabnosti
Foto: N1

Majhen datum na živilu večini ljudi služi kot znak, kdaj je treba hrano pojesti, v nasprotnem primeru pa zavreči. Toda prepričanje, da se hrana takoj po izteku roka uporabnosti magično pokvari, je zmotno. Roke uporabnosti namreč precej trivialno določajo proizvajalci, zato naj nam služijo kot dobre smernice, ne pa v kamen zapisano pravilo.

Ko v trgovini naletimo na izdelek – od mleka do kosmičev ali konzerve fižola – bo na njem zagotovo zapisan rok uporabnosti. Večina ljudi misli, da je ta datum absolutno zadnji dan, ko je določeno hrano še varno jesti. A ta predstava je zmotna.

“Mnogi potrošniki resnično verjamejo, da morajo po izteku roka uporabnosti hrano zavreči in da bodo v nasprotnem primeru prekršili neko pravilo,” je za CNN povedala Dana Gunders, direktorica neprofitne organizacije ReFed, ki se v ZDA zavzema za manj zavržene hrane.

Rok uporabnosti v Sloveniji določi proizvajalec, tisti, ki živilo pakira ali prodajalec. In za proizvajalce hrane so roki trajanja pogosto zaščita znamke in ne preprečevanje varnostnih tveganj. Rok uporabnosti nastane na podlagi ocene podjetja, kdaj bo prehranski proizvod najboljšega okusa; če ta časovni okvir pravilno ocenijo, se bodo kupci namreč verjetneje ponovno odločili za nakup.

Pretečen rok uporabnosti ni razlog, da hrana roma v koš

Glavna posledica takšnega nesistemskega in nereguliranega označevanja so velike količine zavržene hrane.

V ZDA je bila leta 2019 negotovost rokov uporabnosti kriva za približno 20 odstotkov zavržene hrane v gospodinjstvih, je zapisala ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA). Hrana, ki jo zavržemo, pogosto porisane na kompostih, kjer še dodatno prispeva k segrevanju ozračja – ostanki hrane naj bi povzročili do osem odstotkov svetovnih emisij toplogrednega plina.

Hrana, katere cene so vsak dan višje, tako pogosto pristane v košu, čeprav je še popolnoma varna za zaužitje in enako uporabna, kot je bila, ko smo jo kupili.

Veliko konzervirane hrane lahko – če je konzervirana pravilno – na policah zdrži med enim in celo petimi leti. Pod pravimi pogoji lahko riž in sušene testenine zdržijo okrog dve leti. A pravila se med izdelki zelo razlikujejo. Če pri suhih proizvodih najverjetneje ne bo nič narobe, če prekoračimo rok trajanja, se lahko sveže meso pokvari celo pred iztekom datuma, napisanega na embalaži. Razlog je, da so hladilniki v trgovinah večinoma hladnejši, kot naši domači hladilniki.

Kaj pomenijo roki uporabnosti pri nas?

“Uporabno najmanj do”: označuje živila, ki z mikrobiološkega vidika niso hitro pokvarljiva. Po izteku tega roka ni vprašljiva varnost proizvoda, temveč kakovost: hrana začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost, je pa še vedno užitna. Takšni izdelki so denimo ohlajena, zamrznjena, posušena in konzervirana živila (testenine, riž, rastlinsko olje, čokolada …).

“Porabiti do”: označuje hitro pokvarljiva živila, denimo sveže meso in ribe. Po odprtju takšnega živila je potrebno upoštevati navodila na embalaži, kot je na primer “hraniti v hladilniku” ali “hraniti pri temperaturi 2–4 stopinje Celzija”, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko zastrupite. Če ste živilo kmalu po nakupu doma pravilno zamrznili, je lahko rok uporabnosti še daljši od navedenega, a je pri tem zopet treba upoštevati vsa navodila, kot so “zamrzniti do datuma”, “porabiti do”, “iz zamrzovalnika vzeti neposredno pred uporabo” ali “pred uporabo temeljito odtajati in uporabiti v 24 urah”.

Vir: Ekologi brez meja, 2014

rok uporabnosti
Foto : N1

Včasih lahko najbolje presodi naš nos

Da bi se izognili metanju hrane stran, nekateri ljudem priporočajo, naj se ljudje pri določanju, ali je hrano varno zaužiti, zanesejo na svoje čute. Britanska trgovinska veriga Morrisons se je v začetku letošnjega leta odločila, da bo besedo “porabiti do” na svojem mleku zamenjala z “priporočljivo porabiti do”. S tem je kupce spodbudila, da se na podlagi izgleda in vonja mleka sami odločijo, ali ga bodo zavrgli ali ne. Morrisons je kupcem ponudil naslednje smernice: če se je mleko zgostilo ali ima kiselkast vonj, ga zavrzite. Če izgleda normalno in nima vonja, ga lahko zaužijete tudi po datumu, zapisanem na embalaži.

“Ko je hrana tako zelo pokvarjena, da je ne želimo jesti, naša obramba deluje zelo dobro,” je za CNN še dejala Gunders. “Če hrana ne izgleda dobro, če ne diši dobro, če nima dobrega okusa … potem je absolutno ne jejmo,” je zaključila.

Oktobra lani je trgovska veriga Hofer v sklopu prizadevanj za zmanjšanje odpadne hrane na izdelkih lastnih blagovnih znamk uvedla tudi logotip, ki sporoča, da izdelka po poteku roka uporabnosti pogosto še ni treba zavreči. Tako je nekaterim živilom poleg roka uporabnosti dodan logotip “Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.”

hofer, živila, rok uporabnosti
Foto : hofer.si

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.