Število znanih podvodnih gora se je skoraj podvojilo. Pomembne so zaradi biotske raznovrstnosti, ladij pa večinoma ne ogrožajo.
Tako kot se gore dvigajo nad zemeljsko površino, se podvodne gore dvigajo nad oceanskim dnom.
Podvodne gore so pogosto kraji morske biotske raznovrstnosti, saj zagotavljajo množico habitatov, poleg tega pa njihove strmine omogočajo mešanje vode in s tem prerazporejanje hranil, raztopljenih v njej. So kot nekakšni “oceanski palični mešalniki”, pravi David Sandwell, geofizik na kalifornijski univerzi v San Diegu.
Doslej je bilo znanih več kot 24.600 podvodnih gora. Običajno so jih zaznali s pomočjo sonarjev, nameščenih na ladjah, kar pa je drag in dolgotrajen proces. Z njim so doslej preiskali le okoli 20 odstotkov oceanov. Zato se je skupina znanstvenikov odločila preučiti meritve satelitov, ki merijo višino vodne gladine. Osredotočili so se na majhne lokalne spremembe v višini morske gladine, ki jih povzročajo spremembe gravitacijskega polja Zemlje zaradi prisotnosti večje podvodne mase. Večje mase namreč privlačijo več vode, to pa se odraža kot majhna “izbolklina” na gladini, ki jo lahko zaznajo merilniki na satelitih.
Nizke in večinoma nenevarne
S to tehniko so zaznali skoraj 20.000 doslej neznanih podvodnih gora, o čemer so poročali v aprilski izdaji revije Earth and Space Science. Večina na novo odkritih podvodnih gora je relativno nizkih – z vrhovi med 700 in 2.500 metri nad morskim dnom, ocenjujejo raziskovalci. Večinoma ne predstavljajo tveganja za ladje, lahko pa pomenijo večje tveganje za podmornice, če so v plitvejših vodah, je dejal eden od raziskovalcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
