Skrivnostno mesto na dnu jezera: znanstveniki iščejo odgovore na 800 let staro uganko

Zgodovina nekoč živahnega in cvetočega mesta, ki je ležalo ob starodavni trgovski poti med Kitajsko in Evropo, še danes ostaja zavita v tančico skrivnosti. Mesto je pred približno 800 leti izginilo pod gladino jezera Isik Kul v današnjem Kirgizistanu, razlogi za njegovo potopitev pa še vedno niso povsem pojasnjeni.

Skrivnosti potopljene naselbine zdaj poskuša razvozlati skupina približno 20 znanstvenikov, ki v okviru projekta, ki se je začel leta 2024 in ga financira Ruska akademija znanosti, izvajajo prvo obsežnejšo raziskavo najdišča, odkar so ga v 19. stoletju znova odkrili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njihova odkritja bi lahko pomembno prispevala k razumevanju zgodovine Srednje Azije in širšega območja.

Naselbina leži v osrčju nekdanje svilne poti, trgovske mreže, ki je od 2. stoletja pred našim štetjem do sredine 15. stoletja povezovala Kitajsko s Sredozemljem.

Čeprav današnji Kirgizistan pogosto povezujemo predvsem z nomadskimi ljudstvi, so na njegovem ozemlju skozi zgodovino živele številne civilizacije, med njimi tudi turške dinastije, ki so trgovale med Evropo in Kitajsko.

"Gre za zelo pomembno poglavje v zgodovini človeštva, saj je bilo to obdobje, ko sta bila v srednjem veku povezana Vzhod in Zahod. Svilna pot ni zgolj zgodovina ene regije, temveč zgodovina celotne Evrazije," je za AFP povedal vodja odprave Maksim Menšikov.

Raziskovalci domnevajo, da je odsek svilne poti, ki je potekal skozi mesto, nadzorovala turška dinastija, ki je od 9. do začetka 13. stoletja obvladovala velik del Srednje Azije. O mestu je sicer še vedno znanega zelo malo. Raziskovalci ne poznajo niti njegovega imena niti števila prebivalcev, ocenjujejo pa, da se je morda razprostiralo na površini do petih kvadratnih kilometrov.

Tudi natančno določanje starosti odkritih ostankov je zahtevno. Sledovi dveh pokopališč, ki so ju našli na območju potopljenega mesta, nakazujejo, da sta nastali v zgodnjem obdobju širjenja islama v regiji. Med odkritimi ostanki je tudi okrašena javna stavba, za katero raziskovalci domnevajo, da bi lahko bila mošeja, javno kopališče ali verska šola, piše AFP.

Zakaj je mesto izginilo pod gladino, ostaja nepojasnjeno

Med potapljanjem, ki ga je spremljala tudi ekipa francoske tiskovne agencije AFP, so raziskovalci iz jezera med drugim prinesli živalske kosti in črepinje keramike.

"Najdene kosti bodo arheologom omogočile ugotoviti, s čim so se prehranjevali prebivalci tega območja, ter določiti starost ostankov. Prav tako bodo pomagale razjasniti prehranjevalne navade ljudi, ki so živeli v tej regiji," je za francosko agencijo pojasnil Viktor Pozdnjakov, potapljač in laboratorijski pomočnik raziskovalne odprave. "Keramika nam bo omogočila natančneje datirati najdbe in določiti približno obdobje, iz katerega izvirajo. Seveda pa bomo lahko ugotovili tudi, kje je bila izdelana, kako in s kakšnimi postopki," je dodal.

Zakaj je mesto pred stoletji izginilo pod gladino jezera Isik Kul, medtem ostaja nepojasnjeno.

Po eni od teorij je naselbina zaradi zemeljskega plazu zdrsnila na jezersko dno. Druga možnost je, da jo je voda postopoma zalila zaradi nastanka tako imenovanega tektonskega jezu. Gre za naravno pregrado, ki bi lahko nastala ob potresu in povzročila dvig gladine jezera.

Geolog Ruske akademije znanosti Andrej Strelnikov meni, da je mesto najverjetneje potonilo zaradi "seizmične katastrofe v preteklosti", še navaja AFP.