Pariške oblasti so prisilile voznike, da upočasnijo vožnjo, in omejile hitrost na skoraj vseh cestah, da bi zmanjšale onesnaženost in izboljšale varnost v cestnem prometu.
Toda, ali bo ukrep učinkovit? Vprašanje je, ali bo omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro resnično zmanjšala onesnaženje. Nekateri kritiki pravijo, da bo zato med konico še več gneče, kar bi lahko celo povečalo emisije toplogrednih plinov.
To bo deloma odvisno od tega, ali se bodo vozniki tako naveličali omejitve hitrosti, da se bodo odločili za drug način prevoza.
Da bi voznike še dodatno odvrnili od vožnje v mesto z osebnimi avtomobili, bodo oblasti umaknile tudi 60.000 od 144.000 parkirnih mest ob cestah, da bodo te postale “dostopnejše vsem”, bodo pa bolje izkoristili podzemna parkirišča. Nekatere pločnike bodo razširili – omogočili bodo več prostora za pešce, drevesa in rastline – in zgradili nove kolesarske steze.
Po anketi pariške mestne hiše se je 59 odstotkov Parižanov zavzelo za novo omejitev, ki je začela veljati v ponedeljek, vendar so prebivalci širše regije Île-de-France temu nasprotovali z 61 odstotki glasov.
Voznik dostave, ki je v ponedeljek obtičal v prometu, je dejal, da je sprememba “grozna”. “Z dobavami je grozno. Nimamo časa. Povsod sem obtičal v prometnih zastojih,” je povedal za podružnico CNN BFMTV. Drug voznik je vožnjo z avtomobili primerjal s potovanjem na električnih skuterjih in novo pravilo označil za “noro”.
Pariški podžupan David Belliard, ki je odgovoren za promet, je za BFMTV povedal, da upa, da se bo zaradi omejitev vedno več ljudi odločalo za drug način prevoza – javni promet in kolo.
V nedeljo je objavil tvit, s katerim je odgovoril na spletno kritiko novega pravila. “Prijazno pojasnilo vsem, ki nasprotujejo omejitvam hitrosti: ne, omejitev hitrosti 30 km/h ne poveča onesnaževanja. Izboljšuje pa varnost kolesarjev in pešcev, zmanjšuje hrup in umirja mesto,” je napisal.
V mestni hiši so dejali, da bi se s spremembo zmanjšalo skupno število prometnih nesreč za približno 25 odstotkov, nesreče s smrtnim izidom pa za 40 odstotkov, kar kaže študija Svetovne zdravstvene organizacije.
Po njihovih ocenah se bo tudi onesnaževanje s hrupom prepolovilo, češ da ima prometni hrup negativne fizične in psihične posledice, vključno s stresom, nespečnostjo in depresijo.
Sprememba pravila je sledila javni obravnavi oktobra in novembra 2020, na kateri je sodelovalo več kot 5.700 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!