Kar jeste, se ne pozna le na fizičnem izgledu, ampak vpliva na počutje in druge procese v telesu. Poglejmo, kako določena prehrana vpliva na možgane.
Ko razmišljate, ali bi pojedli nekaj ali ne, ker vam bo kasneje žal, pomislite tudi na možgane. Bodo zaradi določenega obroka, ki ga boste pojedli, delovali bolje ali slabše? Vas bo to oviralo pri delu ali vam ga olajšalo?
Poglejmo nekaj živil, ki imajo slabe posledice na možgane. Kako pogosto jih uživate?
Procesirana hrana
Začnimo z najbolj očitnim. Verjetno ste že vedeli, da procesirana hrana slabo vpliva tako na telo kot počutje, saj ste po njej zaspani, težje razmišljate, se potite … Vsebuje veliko kalorij in malo ali nič hranljivih snovi, ki bi koristile možganom.
Kaj se torej zgodi z možgani, ko jo uživate? Maščoba se v telesu shranjuje kot visceralna maščoba ali “globoka maščoba”. O tem je bila opravljena celo raziskava, v kateri so spremljali 243 ljudi, ki se jim je povečal delež visceralne maščobe. To so raziskovalci povezali s škodo na možganskem tkivu.
Nekaj primerov procesiranih živil: vse sladkarije (tako sladke kot slane), v naprej pripravljeni obroki iz trgovine, solatni prelivi in omake iz trgovine …
Trans maščobe
O njih ste slišali že marsikaj slabega, in če niste vedeli, vplivajo celo na zdravje možganov. Ljudje, ki pogosto in v večjih količinah uživajo trans maščobe, lahko povečajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen, trpijo za slabšim spominom in imajo oslabljene kognitivne funkcije. Nič ni narobe s trans maščobami, ki so naravno prisotne v živilih živalskega izvora (meso, mlečni izdelki). Izogibajte se industrijsko proizvedenim transmaščobam, ki so znane kot hidrogenirana rastlinska olja.
Hidrogenirana rastlinska olja med drugim najdete v naslednjih izdelkih: masti, margarini, v naprej pripravljenih tortah, pakiranih piškotih, glazuri …
Sladke pijače
Ne bojte se, z enim kozarcem gazirane pijače še ne boste naredili veliko škode. Če si sladke sokove privoščite le tu in tam ob posebnih priložnostih, potem naj vas ne skrbi. Težava pa nastane, ko jih začnete uživati vsak dan in jih na koncu spijete več od navadne vode. Na dolgi rok to lahko vodi v povečanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen in diabetes tipa 2, ki lahko sproži to bolezen. Visoke ravni sladkorja v krvi lahko povečajo tveganje za demenco, in to tudi pri ljudeh, ki nimajo diabetesa.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!