Ali bi, če bi se vsi ljudje namočili v oceanih, prišlo do poplav bibličnih razsežnosti? Bi zalilo vsaj New York? Benetke? Piran?
Že nekaj časa na svetu živi več kot osem milijard ljudi. To je velika številka.
Če bi vsak človek bil pšenično zrno, bi skupaj tehtali približno 518 ton, stlačili pa bi nas lahko v približno 6 polnih tovornih vagonov, dolgih 18 metrov. Vendar smo ljudje veliko veliko večji od pšeničnega zrna. V primerjavi z njim smo gigantski. In če predpostavimo, da poprečen človek tehta 62 kilogramov, kot pravi Svetovna zdravstvena organizacija, se masa človeške populacije dvigne na približno 502 milijardi kilogramov. To pa že ni več tako malo.
Odkar človeštvo izdeluje posode in jih polni s tekočino, vemo, da se gladina tekočine dvigne, če vanjo položimo kakšen predmet. Navsezadnje to vedo tudi vrane, kot kaže spodnji posnetek.
Starogrški znanstvenik Arhimed je na podlagi tega spoznanja, ki ga je doživel med namakanjem v malce prepolni kadi, rešil težak problem, ki mu ga je postavil kralj in potem nag skakal po svojem rodnem mestu ter vpil “Eureka”, kar po naše pomeni “našel/odkril sem”.
Ljudje se od nekdaj radi namakamo, kar nenazadnje dokazujejo množična romanja v toplice, na bazene in morske obale. Verjetno ste kdaj tudi vi na dopustu naleteli na prenapolnjeno obalo in potem razmišljali, kako bi bilo super, če bi vsa ta množica izginila in bi bila morje in plaža na voljo samo vam. Ali ste se ob tem morda tudi kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi se vsa ta množica vrgla v morje, ali še več, kaj bi se zgodilo, če bi se nekega dne za namakanje v morju odločilo celotno človeštvo? Mi smo se.
Ali bi se gladina morij in oceanov v tem primeru močno dvignila? Bi povzročili poplave bibličnih razsežnosti ali vsaj poplavo obalnih območij – recimo New Yorka ali vsaj Pirana?
Pa se malce poigrajmo z računanjem.
Morja imamo zares veliko na voljo. Morja in oceani namreč predstavljajo 70 odstotkov vse površine planeta. Po podatkih Nase je skupna površina oceanov in morij približno 361 milijonov kvadratnih kilometrov. Predpostavimo pa, da bi se človeštvo po oceanih porazdelilo enakomerno. V tem primeru bi na vsakega prišlo okoli 22 kvadratnih kilometrov morske površine.
Predpostavimo pa še, da človek izpodrine toliko vode, kolikor znaša njegov volumen. Ker sta gostoti vode in človeškega telesa približno enaki (voda: 1 kilogram na liter, človek: 0,986 kilograma na liter), to pomeni, da bi količina vode, ki jo bi jo izpodrinila človeška populacija, znašala 500 milijard kilogramov oziroma prav toliko litrov.
Zdaj to lahko uporabimo za izračun, koliko bi se dvignila morska gladina.
Vsa izpodrinjena voda bi se seveda enakomerno porazdelila po vseh morjih in oceanih, dvig morske gladine pa lahko tako izrazimo z enačbo, ki predstavlja razmerje med količino izpodrinjene vode in površino morij in oceanov:
Dvig morske gladine = količina izpodrinjene vode / površina morij in oceanov.
Vnesimo številke:
Dvig morske gladine = 500 milijard litrov / 361 milijonov kvadratnih kilometrov = 500 milijard litrov / 361 milijonov milijonov kvadratnih metrov = 500.000.000 / 361.000.000.000.000 = 0,001385 litra na kvadratni meter
Vsak dodani liter na kvadratni meter vodne površine vodo dvigne za en milimeter, to pomeni, da 0,001385 dodanega litra vodo dvigne za prav toliko milimetrov oziroma 1,385 mikrometra. Koliko je to?
Povprečen človeški las je debel približno 100 mikrometrov. Torej: če bi se vsi ljudje namočili v morjih oziroma oceanih, bi se njihova gladina dvignila približno za stotinko debeline povprečnega lasu. Zemlja še opazila ne bi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!