Začenja se sezona zelo priljubljene zimske jedi, a od kod sploh prihaja?

Magazin 02. Nov 202311:59 1 komentar
sarma
Foto: PROFIMEDIA

Čeprav pri nas sarmo najpogosteje povezujemo z novim letom, si to okusno jed lahko privoščimo kadarkoli. Poglejte si recept za tradicionalno sarmo.

Sarma je k nam prišla iz Balkana in smo jo, tako kot čevapčiče, ražnjiče in polnjeno papriko, Slovenci posvojili in jo skoraj že uvrščamo med tradicionalne jedi.

Največkrat jo pri nas povezujemo z novim letom, saj se zdaj že skoraj tradicionalno pojavlja na mizah po koncu novoletnih in drugih zabav, skupaj s kislo juho ali pa samostojno.

Ime jedi prihaja iz turške besede “sarma”, ki pomeni “zavito”, ponekod (recimo v Grčiji) pa sarmicam pravijo tudi “dolme”, ki v turščini pomeni “napolnjeno”, piše portal N1 Beograd.

Sicer pa domovina sarme ni Turčija, pač pa Armenija, kjer so že pred tremi tisočletji zavijali meso v liste vinske trte. So se pa sarme razširile po svetu zahvaljujoč Osmanskemu cesarstvu in še danes jih je v različnih oblikah moč najti v tradicionalnih kuhinjah vse od Alžirije do Balkana. Azerbejdžan jo je celo uvrstil na spisek svoje nesnovne kulturne dediščine, kar je priznal tudi Unesco leta 2017.

Sarmo pri nas pripravljamo kot mešanico mletega mesa in riža, zavito v list iz kisane zeljne glave, tako tudi v večini držav na območju nekdanje Jugoslavije. Ponekod v Srbiji in Grčiji namesto zelja uporabljajo liste vinske trte, nadev pa ne vsebuje mesa, ampak le na čebuli popražen riž. Tudi v Turčiji jo pogosto pripravljajo brez mesa, za zavitek pa poleg trtinih listov uporabljajo tudi blitvo. V Bolgariji in Romuniji pa namesto kislega uporabljajo sveže zelje – ali trtine liste. Sicer pa sarmo po različnih receptih pripravljajo tudi na Poljskem, ji, Madžarskem, v Moldaviji, Ukrajini, Jordaniji, Libanonu, Siriji, Iranu in v Rusiji.

Meso za sarmo je lahko mleto goveje meso, junetina, jagnjetina ali svinjina oziroma mešanice. Ponekod v nadev dodajajo riž, ponekod ne dodajajo mesa. Sarmice kuhajo v paradižnikovi omaki, lahko v solnici kislega zelja, ki ji nekateri dodajajo suhe slive ali višnje.

V nadaljevanju poglejte recept za sarmo, kakršno najpogosteje pripravljamo pri nas.

RECEPT

Za nadev potrebujemo:

1 kilogram mletega mesa (svinjine, govedine ali mešanice)

1 skodelica riža

2 srednje veliki čebuli

1 manjši korenček

1 strok česna

150 gramov suhe slanine

1 čajna žlička vegete

1/2 čajne žličke ostre mlete paprike

1 čajna žlička sladke mlete paprike

Za prežganje potrebujemo

malce olja ali masti

1 jedilno žlico moke

1 jedilno žlico sladke mlete paprike

Potrebujemo še:

Nekaj kosov sušenega mesa

2 manjši glavi kislega zelja

lovorjev list

Priprava:

Na drobne kocke narezano čebulo najprej prepražimo na maščobi in ji dodamo sesekljan česen in korenček. Ko česen zadiši, dodamo še na drobno narezano slanino.

Prepraženi zmesi dodamo opran riž, premešamo in umaknemo s štedilnika.

Dodamo mleto meso in začimbe ter dobro premešamo.

Zavijanje sarm

Zeljno glavo raztrgamo na posamezne liste, ki jim izrežemo osrednji, debelejši del, liste pa za kratek čas potopimo v vrelo vodo.

Na posamezen list položimo kepico nadeva in vse skupaj zavijemo (kako to naredimo, si poglejte v spodnjem videoposnetku)

Na dno posode, kjer bomo kuhali sarmo, položimo nekaj listov zelja, nanje zložimo sarme, med katere v vtaknemo nekaj kosov suhega mesa ali prekajene slanine.

Čez vse skupaj položimo preostale liste kislega zelja (cele ali narezane), prelijemo z vodo in dodamo lovorjev list.

Posodo pokrijemo in položimo v peč, ki smo jo predhodno segreli na 190 stopinj. Kuhamo približno 4 ure.

Ko je sarma gotova, naredimo prežganje. Na maščobi ob stalnem mešanju prepražimo moko. Ko dobi zlato rumeno barvo, posodo umaknemo s štedilnika in dodamo mleto papriko (paprike ne pražimo, ker lahko zagreni) Prežganje zalijemo z malo vode, v kateri se je kuhala sarma in jo prelijemo po sarmi, potem pa vse skupaj še za nekaj časa položimo nazaj v pečico, da se še malce pokuha.

Dober tek!

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje