V Pivki že od maja stoji nov in sodoben dom za starejše, ki so ga občani nestrpno pričakovali. A odpreti ga ne morejo, ker ni kadra, ki bi za starejše v domu skrbel. V Idriji so morali dva oddelka že zapreti. Vse to ob dejstvu, da je trenutno okoli 2.000 prošenj za sprejem v dom zares urgentnih, skupaj pa jih tako in tako še bistveno več. Brez študentov v domovih urnikov sploh več ne morejo sestaviti, delavci iz tujine prihajajo, a počasi. Ob tem pa vsi napovedujejo, da bo le še slabše, saj v prihodnjih letih prihaja še val upokojitev. "In kdo bo skrbel za ljudi, ki danes še delajo," se sprašujejo v domovih in bijejo plat zvona.
V Pivki že od maja stoji nov in sodben dom za starejše, ki so ga občani zaradi dolgih čakalnih dob na prosto posteljo nestrpno pričakovali. V pritličju doma so prostori uprave, ambulante, delovne terapije in fizioterapije. Prvo nadstropje je namenjeno stanovalcem z demenco, v drugem nadstropju sta bivalnonegovalni oddelek in oaza.
Gre za koncept večposteljne sobe, ki kljub temu zagotavlja intimnost, omogoča pa drugačen pristop pri oskrbi in zdravstveni negi stanovalcev, ki so popolnoma odvisni od pomoči. Za domom se razprostira velik vrt, ki bo omogočal druženje in preživljanje časa v naravi.
Dom je zgradila skupina SeneCura, ki ima v Pivki koncesijo za 64 mest. A postelje, kljub temu, da je bil dom nared že pred petimi meseci, ostajajo prazne, datum odprtja pa se vsakič znova zamakne. Kadra, ki bi skrbel za najstarejše in najranljivejše, namreč ni.
“Zdaj smo v zaključni fazi zaposlovanja zdravstvenega kadra. Želimo si, da bi dom zaživel v začetku naslednjega leta, a točnega datuma v tem trenutku ne moremo napovedati,” pravi Sanda M. Gavranovič, poslovna direktorica SeneCure za Slovenijo.
A v Pivki še zdaleč niso edini, ki se soočajo s to težavo.
Na eni strani ta trenutek na posteljo v domu čaka 17.000 ljudi, od tega je okoli 2.000 prošenj res nujnih. V posameznih domovih se lahko na prosto mesto čaka tudi leto ali več, sploh če gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco.
Po besedah sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisa Sahernika so v začetku leta med zavodi opravili anketo, ki je pokazala, da na drugi strani zaradi manka kadra praznih ostaja od 700 do 750 postelj.
“Danes je ta številka verjetno še višja – približno 1.000. Posamezni domovi so bili zaradi pomanjkanja delavcev že primorani postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, nekateri pa so morali celo povsem zaustavili sprejeme novih stanovalcev,” opozarja.
In to kljub temu, da razpis za novo delovno mesto večkrat ponovijo, tako glede na trenutne normative v socialnovarstvenih zavodih ostajajo brez dobrih desetih odstotkov kadra.
“Najbolj nam primanjkuje zdravstvenega kadra, srednjih medicinskih sester in bolničarjev negovalcev,” pravi sekretar skupnosti, kjer v zadnjem času ugotavljajo, da na razpisih ne dobijo niti socialnih oskrbovalk za neposredno delo s stanovalci.
Eden od domov, kjer je stanje zaskrbljujoče, je tudi Dom starejših občanov Preddvor. Trenutno imajo odprtih devet razpisov za točno ta delovna mesta, ki jih navaja Sahernik, iščejo tudi kuharje, je za N1 povedala direktorica Lidija Kos.
“Mesta na oddelku za demenco se zapolnijo takoj, ko se izpraznijo, 12 postelj pa imamo kljub povpraševanju ves čas praznih, saj nimamo dovolj ljudi, ki bi za oskrbovance skrbeli. Dva oddelka smo morali zapreti,” pravi.
Pomagajo si s študenti, kader poskušajo dobiti tudi iz tujine. Trenutno imajo zaposlene štiri ljudi iz Albanije in držav bivše Jugoslavije. “Dihamo na škrge,” opozarja in se sprašuje, kdo bo – če se bo tak trend nadaljeval – skrbel za generacije, ki so zdaj še delovno aktivne.
“Brez študentov in tujih delavcev bi dom lahko kar zaprli”
V Domu upokojencev Idrija trenutno iščejo zdravstvenega tehnika, oskrbovalca, bolničarja negovalca, dietnega kuharja, pomočnika zanj, pa strežnika in diplomirano medicinsko sestro. Brez študentov, dijakov in delavcev iz tujine ne bi šlo.
“Nepogrešljivi so. Okoli pet tujcev imamo ta trenutek v postopku zaposlovanja, ravno danes sem imela razgovor z medicinsko sestro s Filipinov, ki ima partnerja iz Idrije,” pravi direktorica Urška Močnik.
Pripoveduje, da je del zaposlenih sprva imel nekaj predsodkov. “Ampak sodelavci so zdaj ugotovili, da jih potrebujemo. Njihovo delo je nepogrešljivo. Brez njih ne bi zapirali zgolj oddelkov, ampak bi lahko zaprli kar celoten dom. Poleti, ko so dopusti, urnika ne bi mogli sestaviti,” je jasna.
Sprejem novih oskrbovancev so zaustavili že decembra lani in posledično skrbeli za od 20 do 25 stanovalcev manj kot bi lahko sicer. Sredi letošnjega leta pa so ugotovili, da tudi če zmanjšajo kapacitete, težave s preobremenjenostjo kadra ostajajo. Zdaj so vse njihove kapacitete polne.
V eni enoti jim je nekako uspelo doseči normativ, v drugi, kjer so nastanjene osebe s težavami v duševnem razvoju, pa ne. Ker je tam nivo oskrbe višji, jim primanjkuje okoli 15 odstotkov zaposlenih. Manko kadra se kaže tako, pravi, da nekih osnovnih storitev ni. Še posebej pa izpostavlja človeški odnos. “Ljudem pripada tudi, da se za pet minut ustaviš, človeka govori in primeš za roko, ga pobožaš. Osnovne človeške geste so postale nadstandardne.”
Vrata domov za tiste, ki potrebujejo zahtevno nego, so zaprta
“Vsi po vrsti se sprašujemo, kaj bomo storili, ko bomo ostali brez zaposlenih na področju zdravstvene nege. Predvsem pa je nevarno zniževanje standardov v zdravstveni negi,” poudarja M. Gavranovič.
Zaradi neustreznih kadrovskih normativov po besedah Sahernika vrata domov za starejše ostajajo zaprta za starejše, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo. Tipičen primer so bolniki s kanilo, torej umetno dihalno potjo.
“Aspiracija prek endotrahealne kanile je namreč medicinsko-tehničen postopek, pri katerem mora dom z diplomiranimi medicinskimi sestrami izvajati 24-urno obravnavo, česar pa v okviru veljavnih kadrovskih normativov ni mogoče zagotoviti,” razlaga Sahernik.
Ker v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih trenutno manjka približno 3.600 delavcev, ki bi varno in kakovostno izvajali zdravstveno nego in rehabilitacijo, sami sebi oziroma svojcem ostajajo prepuščeni tudi starejši, ki potrebujejo peritonealno dializo, aplikacijo paranteralne prehrane, aplikacijo antibiotikov v infuzijske raztopine in podobno.
“Upoštevati je treba, da domovi velikokrat postajajo negovalne bolnišnice, za kar potrebujemo strokoven kader,” se strinja tudi M. Gavranovič.
Val upokojitev, ki bo razmere le še zaostril
Ob tem poslovna direktorica SeneCure za Slovenijo izpostavlja še, da bi z višjimi kadrovskimi normativi izvajalci imeli tudi dejansko možnost izbire kadrov v selekcijskem postopku, česar sedaj ni. “Ni namreč vsaka oseba s to izobrazbo tudi primerna za delo v zdravstveni negi, zato je prav, da lahko delodajalci tudi koga zavrnemo.”
Še več: višji kadrovski normativi bi po njenih besedah zaposlenim omogočili več prostega časa, ki pa je poleg nizkih plač eden od glavnih vzrokov, za odpovedi in da se ljudje na razpise sploh ne prijavljajo.
“Kadrovski normativi so zastareli tudi iz vidika večjega števila letnih dopustov kot takrat, ko so bili postavljeni. Povprečno število letnih dopustov v zdravstveni negi je več kot 30 dni, pri tem je treba upoštevati vse omejitve, ki jih imajo posamezni zaposleni … in tako je včasih nemogoče sestaviti urnik dela,” pripoveduje.
Tu je še starostna struktura zaposlenih, pa visok delež dolgotrajno odsotnih zaposlenih in zaposlenih invalidov. Za primerjavo, pravi Sahernik, kvota za zaposlovanje invalidov v javni upravi je dva odstotka, na področju zdravstva in socialnega varstva pa šest odstotkov.
“Pričakujemo, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere še dodatno zaostril občuten val upokojitev, kar velja za praktično vse domove,” je podčrtal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje