Mnogi obožujejo sprehod po novozapadlem snegu, ker se zdi, da je narava nekako utihnila. Je to zato, ker je zunaj manj ljudi in živali? Tudi, a ne le zato, pravijo znanstveniki.
Verjetno ste že opazili, da vse postane tiho, kadar zapade sneg. Čeprav je del tišine mogoče pripisati temu, da je zunaj manj ljudi in živali, je tišina posledica lastnosti snežne odeje in načina, kako potuje zvok.
Iz izkušenj vemo, da sveže zapadel sneg ni trd in gost, ampak puhast. Zakaj? To, kar vidimo kot eno snežinko, je namreč več snežink, “zlepljenih” skupaj v nekakšen kosmič, tridimenzionalno strukturo nepravilnih oblik. Ko sneg pada, se kosmiči nalagajo, med njimi pa ostane še veliko prostora. Novozapadli sneg je v resnici luknjičast, tako kot spužva. V teh luknjicah se nabira zrak, vse skupaj pa daje snegu mehko, puhasto strukturo. Hkrati se v teh miniaturnih zračnih žepih ujamejo zvočni valovi, ki se od snega ne morejo odbiti tako kot od drugih, trdih, gladkih in gostih površin, ampak se vanje absorbirajo.
Če ste kdaj bili v tonskem studiu ali prostoru z veliko preprogami, ste zagotovo opazili, da je tam zvok drugačen, pridušen. Pravimo, da je prostor zvočno izoliran. Stene v studiih so obložene z zvočno izolacijo, narejene iz umetne pene ali spužve, preproge pa so narejene iz vlaken, med katerimi je veliko praznega prostora. Podobno strukturo ima tudi novozapadli sneg. “Sneg precej dobro vpija zvok,” je za glasilo Univerze Kentucky povedal David Herrin, izredni profesor na Inženirski fakulteti Združenega kraljestva, ki preučuje akustiko. “Že nekaj centimetrov snega v povprečju absorbira približno 60 odstotkov zvoka v našem slišnem območju,” je povedal. “Sneg je porozen, na neki način kot komercialna pena, ki absorbira zvok.”
Sneženja tudi ne slišimo. To je zato, ker snežni kosmiči niso gosti ali trdni in tako ob tla ali drugo površino ne udarijo s tolikšno silo kot dežne kaplje, sodra ali toča, ki pri padcu proizvedejo zvok, ampak v zraku “plavajo in plešejo” in na tla nekako “zdrsijo”.
Snežna tišina pa ne traja. Sneg se sčasoma stisne in strdi ali pa stali. Pri tem izgubi poroznost, s tem pa tudi sposobnost absorbiranja zvoka. Poledeneli ali strjeni sneg lahko celo povzročita občutek, da je zvok glasnejši, saj je površina takega snega gladka in trda, zaradi česar se od nje zvočni valovi takoj odbijejo.
Svojo vlogo pri vsem ima tudi temperatura zraka. Na način potovanja zvočnih valov vplivajo tudi atmosferski pogoji, ko sta zračni tlak in temperatura. Nižje temperature praviloma povečajo gostoto zraka, to pa oteži potovanje zvočnih valov, zato traja dlje, da zvok doseže naše bobniče. Torej ko temperatura pade, lahko vse zveni tišje zato, ker zvočni valovi na splošno potujejo počasneje. Če je prisoten še novozapadli sneg, pa ta ujame že tako počasne zvočne valove in vse se zdi še tišje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje