Po koncu serije Igra prestolov so gledalci dočakali predzgodbo omenjene serije z naslovom Zmajeva hiša. Premiera na platformi HBO je pred zaslone prikovala več kot deset milijonov ljudi. Ali je tako dober začetek lahko znak, da bo predzgodba presegla eno najbolj gledanih televizijskih serij vseh časov? O novem televizijskem spektaklu smo se pogovarjali s prevajalcem knjig Igre prestolov Boštjanom Gorencem - Pižamo in urednikom Cankarjeve založbe ter ustvarjalcem podkasta O.B.O.D. Aljošo Harlamovom.
Zmajeva hiša gledalce popelje v dogajanje približno 200 let pred dogodki, ki so bili prikazani v Igri prestolov, osredotoči pa se predvsem na državljansko vojno med člani rodbine oziroma hiše Targaryen. Kot obljubljajo ustvarjalci serije, v njej ne bo manjkalo epskih trenutkov, zmajev, političnih spletk, golote in vznemirljivih dramatičnih vložkov.
Igra prestolov je ob začetku predvajanja povzročila pravi vihar navdušenja, gledanost je naraščala iz sezone v sezono, a je na koncu pustila kar nekaj grenkega priokusa, predvsem zaradi razpleta zadnjih dveh sezon. K temu je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da idejni oče Igre prestolov, pisatelj George R. R. Martin, zadnje knjige sploh še ni zaključil in sta vajeti zgodbe v roke prevzela ustvarjalca serije David Beinoff in D. B. Weiss. Gledalci in oboževalci so po zaključku zadnjega dela pisali spletne peticije in pozivali ustvarjalce, naj ponovno posnamejo zadnjo sezono serije, saj ta ni izpolnila njihovih pričakovanj. Mnogi so zato z veliko skepticizma pričakovali izid Zmajeve hiše.
Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe in eden od ustvarjalcev podkasta O.B.O.D., je dejal, da si je premiero Zmajeve hiše ogledal z velikim zanimanjem, po njegovem mnenju je prva epizoda pričarala podobno ozračje, kot ga je bil vajen še iz Igre prestolov. “Zmajeva hiša se mi je zdela zelo konsistentna z Igro prestolov. Uporablja podobno estetiko, tudi igra je podobna, vsebuje tudi kar nekaj političnih mahinacij, zato mislim, da bomo morda spet dobili serijo, ki bo pritegnila množice ljudi,” je za N1 povedal Harlamov in dodal, da so ljudje “lačni” nadaljevanja sage Igre prestolov, “sploh zaradi tega, ker sta zadnji sezoni Igre prestolov razočarali gledalce”.
Prevajalec knjig o Igri prestolov Boštjan Gorenc – Pižama je dejal, da mu prvega dela še ni uspelo pogledati, a je podrobno spremljal dogajanje in napovednike. Podobno kot Harlamov je povedal, da so gledalci in oboževalci Igre prestolov željni serije, s katero si bodo “popravili okus” po klavrnem koncu Igre prestolov. “Nesmiselno je pričakovati novo Igro prestolov. Dogajanje je postavljeno v isti svet, ki ga je v knjižni zasnovi postavil George R. R. Martin, vendar se mi zdi, da nas čakajo še bolj spektakularni prizori, več zmajev, še več spletkarjenja … A ključna razlika med Igro prestolov in Zmajevo hišo je v tem, da je zgodba napisana do konca, vemo, kam pelje. Ogromno zasnove za zgodbo izhaja že iz knjige Led in ogenj, ki sem jo prevajal jaz, in iz knjige Ogenj in kri, ki jo je prevedel Sergej Hvala,” je razlagal Gorenc in spomnil, da je za slabši zaključek Igre prestolov krivo predvsem, da Martin nikoli ni zaključil zadnje knjige.
Harlamov je povedal še, da prav zaradi razočaranja ob koncu Igre prestolov ljudje z upanjem zrejo proti novi seriji in si želijo, da ta ponovi uspehe prvih šestih sezon Igre prestolov. Ključni dejavnik za to, da bo serija uspešna, vidi tudi v tem, da je bil pisatelj Martin ponovno tesno prisoten pri ustvarjanju in snemanju Zmajeve hiše. “Znotraj že napisane zgodovine, ki jasno določa neke like in dogodke, obstaja manevrski prostor za ustvarjalce, da ustvarijo inovativno in zanimivo serijo. Že prva epizoda je pokazala, da jim je to uspelo, sodeč po odzivih ljudi,” meni Harlamov.
Zmajeva hiša je s premiernim predvajanjem postala najbolj gledana premiera leta na televiziji, saj je pred male zaslone prikovala več kot deset milijonov gledalcev. To je zelo očiten znak, da ljudi dejansko zanima, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju serije. “Zgodba Zmajeve hiše se ne bo dogajala na tako številnih lokacijah, kot se je Igra prestolov. Pravzaprav se bo v njej vse vrtelo okoli Kraljevega pristanka in dveh pretendentov za prestol. Na začetku ju spremljamo v mlajših letih, nato pa se bo zgodil časovni preskok za nekaj let. Oboževalci serije bomo zagotovo prišli na svoj račun, mislim, da nas bo serija pritegnila,” je za N1 povedal Gorenc.
“Igra prestolov je bila ena od zadnjih velikih dejanj linearne televizije”
Razcvet kakovostnih televizijskih serij, ki so v zadnjem desetletju in pol pred male zaslone prikovale na milijone gledalcev, je mogoče pripisati predvsem dostopnosti pretočnih platform, kot so Netflix, HBO in Amazon. Prav tako so proračuni televizijskih serij začeli presegati proračune velikih filmskih in kinematografskih produkcij, svoje pa je dodala še pandemija covida-19, ki je marsikatero premiero iz kinodvoran preselila v udobje domače dnevne sobe. “Igra prestolov je bila ena od zadnjih velikih dejanj linearne televizije. V ZDA so vsako nedeljo čakali na prihod nove epizode, v Evropi je bil to ponedeljek. Vstajali smo zgodaj, da smo lahko še pred službenimi obveznostmi pogledali novo epizodo. Če ti to ni uspelo, si se ves dan izogibal družbenim omrežjem, da ne bi videl kakšnega kvarnika, ki bi te prikrajšal za izjemno izkušnjo,” je dejal Gorenc.
A HBO ostaja zvest svojemu modelu, saj bo Zmajeva hiša izhajala tedensko. V nasprotju z Netflixom, pri katerem številne serije izhajajo kot celotne sezone, kar gledalcem omogoča, da praktično v enem dnevu ali dveh pogledajo toliko epizod, kot bi jih včasih pogledali v več tednih.
V zadnjih letih smo lahko priča številnim “spinoffom” oziroma serijam, ki so nastale po predlogu že obstoječih nadaljevank. Zmajeva hiša je le ena od tovrstnih napovedanih nadaljevanj v svetu Igre prestolov. Disney+ je z zakupom pravic izjemno priljubljene znanstvenofantastične sage Vojna zvezd napovedal pravo poplavo predzgodb, odvrtkov in nadaljevanj osnovne uspešne filmske franšize. A za zdaj še ni jasno, ali bodo nove serije in filmi dejansko uspešni in priljubljeni pri gledalcih ali pa gre le za povečanje finančnih prihodkov velikih korporacij.
Zmajevi hiši bo konkurenco predstavljala tudi nova Amazonova serija po predlogi Gospodarja prstanov, ki prihaja septembra. Da se Amazon podaja v boj za prevzem platform pretočnih vsebin s polnimi topovi, priča tudi, da serija Prstani moči že velja za najdražjo vseh časov, saj je produkcijski proračun prve sezone presegel več kot 441 milijonov evrov. Harlamov se amazonove adaptacije Gospodarja prstanov veseli, kljub temu da je na spletu mogoče prebrati zelo veliko negativnih komentarjev, posebej tistih najbolj gorečih privržencev Tolkienovega fantazijskega sveta.
“Ustvarjalcem je treba dati priložnost. Ni se smiselno razburjati zaradi tega. Gre za zabavne vsebine, ki nam krajšajo nekaj večerov, ne gre za nikakršne usodne stvari. Če serija ne bo dobra, bomo zagotovo čez nekaj let dobili še kak nov poizkus ali dva,” pa o predzgodbi Gospodarja prstanov meni Harlamov.
“Treba je razumeti, da si velike korporacije želijo denarja oziroma finančne uspešnosti. To je seveda lažje predvidevati pri nekaterih vsebinah, ki so že izdelane in vanje le nekaj dodaš. Vse pa je odvisno, koliko časa si ustvarjalci vzamejo za to, kako je razdelan scenarij, koliko ljudi imajo v ekipi,” meni Harlamov, ki je dodal, da gledalci danes že zelo hitro prepoznajo, ali je serija narejena dobro in kakovostno. “Vajeni smo gledati zgodbe, vajeni smo dobrih zgodb. Zato so se standardi, kaj je dobro in kakovostno, dvignili tako visoko, da se morajo velike korporacije zelo potruditi, da obdržijo svoje občinstvo. Težko preživijo z napol narejenimi stvarmi, samo za to, da pograbijo čim več denarja,” še razloži Harlamov.
Odmik od klasičnega fantazijskega žanra, ki je pritegnil množice
Igra prestolov je obenem tudi svojevrstni fenomen, saj jo poleg zelo izrazitih fantazijskih elementov težko uvrščamo v klasični žanr fantazije. Gre za serijo, ki uporablja veliko zgodovine, ki sloni predvsem na angleški, zraven pa je pravzaprav zelo malo neke čarovnije oziroma fantazijskih elementov, ki so dodani v ravno pravšnji meri.
“V Sloveniji se je na področju književnosti zaradi Igre prestolov vsekakor povečalo zanimanje občinstva za fantazijske vsebine. A ključno je, da je tej seriji uspelo združiti elemente nekega žanra, v katerega je vpeljana tako zgodovina kot politične spletke in tudi golota oziroma spolnost. HBO je vsekakor znan po tem, da golote in spolnosti ne skriva, kar je zagotovo pritegnilo še nekoliko širše občinstvo,” meni Harlamov.
S tem se strinja tudi Gorenc, ki je dejal, da je Igra prestolov nagovorila množico ljudi, ker to ni bila neka klasična fantazijska zgodba, temveč vključuje številne dejavnike, ki prepričajo širše občinstvo, ne le fantazijske zanesenjake.
“Zgodba je postavljena v fantazijski svet, a so tukaj v ospredju družine, ki spletkarijo, zgodovina, politično spletkarjenje. V knjigi morda to še bolj pride do izraza, kako ta magija počasi pronica v celotno zgodbo sveta. V televizijski seriji so načrtno izrezali nekatere dele, ki so bili preveč fantazijski in so načrtno dodali elemente golote, ki so seveda načrtno odmerjeni, da pritegnejo še večji odstotek gledalcev,” je še dodal Gorenc.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!