Znanstveniki: Morda lahko odklenemo "nadnaravne" sposobnosti pri človeku

Foto: PROFIMEDIA

Ali imamo vsi ljudje "nadnaravne" psihične sposobnosti? Kanadski znanstveniki potrjujejo in menijo, da jih znajo "odkleniti".

Ali možgani zavirajo psihične sposobnosti? Nova študija to potrjuje, trdijo kanadski znanstveniki.

Že stoletja se ljudje sprašujejo, ali “nadnaravni” psihični pojavi, kot so telepatija, psihokineza ali jasnovidnost, obstajajo. Nekateri poročajo o teh sposobnostih, a znanost jih težko dokazuje.

Raziskava kanadskih znanstvenikov pa nakazuje, da možgani morda aktivno blokirajo te sposobnosti. Kaže namreč, da ko določene možganske regije začasno “izklopimo”, se te sposobnosti lahko okrepijo, poroča portal Daily Mail.

Od občutka, da nas bo nekdo poklical, do Nostradamusa

S skupnim imenom te “nadnaravne” sposobnosti imenujemo “psi sposobnosti”.

Gre za skupek pojavov, ki vključuje telepatijo (mentalna povezava med ljudmi), jasnovidnost (zaznavanje prihodnjih dogodkov ali oddaljenih predmetov), prekognicijo (vedenje o nečem, še preden se zgodi) in psihokinezo (premikanje predmetov z močjo uma).

O posameznikih z “nadnaravnimi” psihičnimi močmi obstajajo poročila že stoletja. Med take na primer spadata razvpiti Nostradamus ali ameriški psihik Edgar Cayce.

Obstajajo pa mnoga pričevanja in zgodbe ljudi, ki trdijo, da občasno doživljajo psihične fenomene, ki bi jih lahko uvrstili med psi sposobnosti.

Na primer občutek, ko na nekoga mislijo, ta oseba pa jih v resnici kmalu nato pokliče. Ali pa občutki, da se bo nekaj zgodilo, kar se v resnici v kratkem času res zgodi.

Pogosto takšne občutke tisti, ki se jim zgodijo, opisujejo kot “nagonske”.

Uradna znanost tovrstne sposobnosti sicer zavrača ali pa je do njih vsaj močno skeptična. Eden izmed razlogov za skepse je mnenje, da bi se, če bi te sposobnosti res obstajale, morale skozi evolucijo razviti in postati prevladujoča človeška lastnost. A se to ni zgodilo.

Zato so kanadski znanstveniki postavili hipotezo, da možgani na nek način onemogočajo te funkcije.

Ali možgani “izključijo” psi sposobnosti na račun drugih funkcij?

Pod drobnogled so vzeli čelni reženj možganov, za katerega vemo, da je odgovoren za višje možganske funkcije, kot so recimo nadzor nad vedenjem, odločanje, govor, reševanje problemov, usmerjenost k ciljem in podobno.

Ideja kanadskih znanstvenikov je, da ta del možganov na neki način izključi psi sposobnosti na račun višjih možganskih funkcij.

Zato so preverili, kaj se zgodi, če ta del možganov za nekaj časa “izključimo”.

V raziskavo so vključili postopek, imenovan transkranialna magnetna stimulacija (rTMS). Postopek se uporablja pri zdravljenju nekaterih psihičnih obolenj, gre pa za usmerjanje magnetnih valov v določene dele možganov. To v možganih povzroči spremembe (lezije), podobne poškodbam, ki pa niso trajne.

V raziskavi je sodelovalo 108 zdravih prostovoljcev, ki so pred tem morali opraviti zdravstvene in psihološke teste.

V času poskusov so prostovoljci sedeli pred računalniškim monitorjem, na katerem je bila prikazana puščica, ki je kazala bodisi v levo ali desno. Potem so poskušali samo s pomočjo misli premikati puščico v smer, kamor je kazala.

Vsak izmed udeležencev je opravil 1.000 poskusov, pri čemer so jim pred poskusom z magnetnimi valovi “izklapljali” levi ali desni čelni reženj, ali pa so ju pustili nedotaknjena.

Rezultati so pokazali, da so udeleženci, ki so jim “izklopili” levi čelni reženj, pokazali znatno večji vpliv na premikanje puščice kot kontrolna skupina. Izklapljanje desne čelne regije pa bistvenega učinka ni imelo.

Iz tega so znanstveniki prišli do zaključka, da je leva stran možganov tista, ki ima posebno vlogo pri zaviranju psi sposobnosti. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Cortex.

Kaj to pomeni?

Študija nakazuje, da običajne možganske dejavnosti psi sposobnosti nekako “potlačijo”.

Zato jih pri zdravih ljudeh ne opazimo ali pa le izjemoma. Po drugi strani je znano, da ljudje s poškodovanim čelnim režnjem poročajo o povečanih tovrstnih sposobnostih.

Tako raziskava dodatno potrjuje hipotezo, da lahko znižano samozavedanje in zmanjšan kognitivni nadzor, ki se pojavita pri poškodbah čelnega režnja, povečata psi učinke.

Je raziskava odškrnila vrata, ki vodijo v doslej zaprte prostore?

Spoznanja iz raziskave je nevrolog Morris Freedman z univerze v Torontu, ki je vodil raziskavo, označil za “potencialno prelomna”.

Odkritje možganskega filtra pa bi po njegovih besedah lahko “znatno napredovalo raziskave na področju psi fenomenov in pomagalo pripeljati ta pojav v osrednjo znanstveno sfero”, poroča portal Daily Maila.

Kanadski znanstveniki so tako z raziskavo morda samo “odškrnili vrata”, ki bi lahko odprla novo poglavje v raziskovanju človeških sposobnosti.

Čeprav so ugotovitve zanimive, pa raziskovalci poudarjajo, da bo treba izvesti dodatne študije za potrditev rezultatov.

Če bodo rezultati ponovljeni, bi lahko odprli nova področja raziskav o zavesti, procesih spoznavanja in zavedanja sebe in okolice ter morebitnih skritih sposobnostih človeškega uma.