Desnica nad pravico tujcev iz tretjih držav: kaj namerava storiti in kako se bo odzvala levica?

Poslanci SDS, trojčka okoli NSi in Resnice so v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki ga bo državni zbor – kot je na torkovi izredni seji ob pomoči Resnice izglasovala koalicija – obravnaval po skrajšanem postopku.

Kot razlog za takšen postopek so predlagatelji navedli, da gre "za manj zahtevne spremembe zakona", pa čeprav bi z njihovim sprejemom ukinili pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, da volijo župane in občinske svetnike. Koalicija s spremembo hiti, saj jo želi uveljaviti že na jesenskih lokalnih volitvah.

Sedaj veljavna ureditev je bila sprejeta leta 2002, torej v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Pred vstopom Slovenije v EU je bilo namreč treba slovensko zakonodajo uskladiti z evropskim pravnim redom. Direktiva Sveta Evrope je za državljane članic EU, ki imajo stalno prebivališče v drugi članici, na lokalnih volitvah zahtevala aktivno volilno pravico. Ob tem pa je takratna koalicija možnost glasovanja na lokalnih volitvah uredila tudi za državljane tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji.

"Medtem ko nas k zagotovitvi volilne pravice državljanom EU zavezuje direktiva, je vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi," je pred skoraj četrt stoletja navedla Drnovškova vlada.

Združenje mestnih občin opozarja, da predlog sprememb ni obrazložen

Črtanje pravice, da bi državljani tretjih držav volili občinske svetnike in župane, so sicer poslanci SDS predlagali že maja 2022, a tedaj do te spremembe ni prišlo. Tako pred štirimi leti kot tudi tokrat pa predlagane spremembe niso utemeljili. To so v mnenju, ki so ga državnemu zboru poslali pred tednom dni, izpostavili tudi v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS).

"Vprašanje aktivne volilne pravice tujcev v oceni stanja in razlogov za sprejem predloga zakona sploh ni omenjeno, prav tako razlogi niso podani v obrazložitvi 1. člena. Glede na pomen volilne pravice, ki je temeljna politična pravica, in skladno z ustavnim načelom pravne države kot tudi 115. členom poslovnika državnega zbora, je obrazložitev nujna," lahko preberemo v mnenju, ki ga je podpisal predsednik ZMOS Samo Turel, sicer župan novogoriške mestne občine.

Poudaril je še, da bi bil zaradi neobrazloženosti na mestu poziv predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića predlagatelju, da predlog zakona dopolni. "Brez obrazložitve se tudi občine in javnost ne morejo ustrezno opredeliti do predlagane spremembe," so navedli v ZMOS.

Izpostavili so še napotilo Beneške komisije, da naj se volilna zakonodaja manj kot leto dni pred volitvami ne spreminja, in državni zbor pozvali, da predlog zakona zavrne.

Parlamentarni pravniki opozorili na ustavnopravno spornost

Da za predlagano spremembo niso navedeni nobeni razlogi, prav tako pa ni prikazana ureditve v drugih pravnih sistemih, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS). "Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki je vtkana v samo bistvo demokratične države. Je tista pravica, ki posameznika spremeni iz objekta v subjekt politike. Z določitvijo volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic," je poudarila ZPS.

Opozorila je, da se človekove pravice lahko omejijo le v primerih, ki jih določa ustava, ali če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih oziroma javnega interesa. Izpostavila je tudi, da bi predlagana sprememba različno uredila aktivno volilno pravico državljanov drugih držav članic EU in državljanov tretjih držav. "Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga," je navedla ZPS.

Ker gre za temeljno politično pravico, ki jo Slovenija tujcem zagotavlja od leta 2002, predlagatelj pa ni navedel nobenih razlogov, ki bi utemeljeval njen odvzem, pa bi predlagana sprememba po mnenju parlamentarnih pravnih strokovnjakov pomenila tudi poseg v načelo zaupanja v pravo. "Glede na navedeno je predlagana rešitev, za katero ni navedenih nobenih utemeljenih razlogov, ustavnopravno sporna," je ocenila ZPS.

Resnica: Gre za vprašanje demokratične odločitve države

A očitno Stevanović poziva Združenja mestnih občin Slovenije ne bo upošteval, nenazadnje je sam eden od predlagateljev sprememb zakona o lokalnih volitvah. To je vsaj na prvi pogled nekoliko presenetljivo, saj je Stevanović novembra lani v intervjuju za srbski portal Srbski ugao izrazil naklonjenost srbski narodni skupnosti v Sloveniji in celo poudaril, da podpira vsako pobudo za priznanje srbske narodnostne skupnosti kot manjšine.

A če bodo predlagane spremembe potrjene, bodo brez možnosti glasovanja na lokalnih volitvah ostali tudi državljani Srbije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Je morda Resnica s Stevanovićem na čelu, ki je dolgoletni kranjski občinski svetnik, to spregledala? Iz odgovora Resnice izhaja, da ne in da odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav odločno podpirajo.

"Slovenija ima pravico sama določiti, kdo sodeluje pri odločanju na lokalnih volitvah," so navedli v Resnici in se sklicevali na prakso v nekaterih drugih državah EU. Pri tem so posebej izpostavili Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo in Hrvaško. "Gre za vprašanje demokratične odločitve države," so navedli v Resnici.

Po njihovi oceni mora biti pravica odločanja o občinskih proračunih, prostorskih aktih in drugih ključnih lokalnih vprašanjih vezana na državljanstvo oziroma na ureditev, ki jo Slovenija kot suverena država določi sama. "Zagovarjamo načelo vzajemnosti oziroma poštenosti, saj državljani držav članic EU praviloma nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah v tretjih državah," so poudarili v Resnici. Dodali so še, da predlagane spremembe razumejo kot vprašanje ureditve lokalne demokracije in državne suverenosti, ne pa kot vprašanje odnosa do posamezne narodne skupnosti.

Demokrati podpirajo spremembe, Levica o političnem preračunavanju in prilagajanju volilnih pravil

Od koalicijskih strank se pod predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah niso podpisali poslanci Demokratov Anžeta Logarja. Ali to pomeni, da predloga ne podpirajo in da bodo torej nasprotovali ukinitvi aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, smo jih vprašali. "Demokrati bomo spremembe predloga zakona o lokalnih volitvah podprli," so nam odgovorili. Zakaj se pod načrtovane spremembe niso podpisali in zakaj bodo novelo vendarle podprli, niso navedli.

V opozicijskih strankah pa so prepričani, da imajo tujci, ki v občini stalno živijo, plačujejo davke in uporabljajo lokalne storitve, pravico sodelovati tudi pri odločanju o lokalnih zadevah. "Gre za poskus desnice, da skupini ljudi, ki je del naše družbe, odvzame možnost odločanja o lokalnem okolju, v katerem živijo," so navedli v Levici, ki predlaganih sprememb ne bo podprla.

Po njihovih besedah je iz predloga sprememb zakona razvidno, kako v SDS, NSi in Resnici razumejo demokracijo in politično skupnost. "Namesto vključevanja gradijo politiko izključevanja in delitev. Na ta način desnica poskuša izbrisati del prebivalstva, ki tradicionalno ne voli zanjo, in s spreminjanjem volilnih pravil vplivati na rezultate volitev. Takšno politično preračunavanje in prilagajanje volilnih pravil lastnim interesom nima nič skupnega z demokracijo," so poudarili v Levici.

Kot pomenljivo so izpostavili, da celo države, po katerih se slovenska desnica pogosto zgleduje, denimo Madžarska, prebivalcem tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje omogočajo glasovanje na lokalnih volitvah.

Svoboda: Ta predlog zakona je v nasprotju s sodobnimi demokratičnimi standardi

Predlaganim spremembam zakona nasprotujejo tudi v Svobodi. "Skrajno desno koalicijo, ki spremembe predlaga, želimo najprej opozoriti na priporočilo Beneške komisije, ki jasno določa, da se ključni elementi volilne zakonodaje ne smejo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Gre namreč za vprašanje zaupanja v pravo in stabilnosti volilnega prava," so navedli v največji opozicijski stranki.

Po njihovi oceni je predlog zakona v nasprotju s sodobnimi demokratičnimi standardi: "Takšna ureditev je bila v resnici vzpostavljena prav zato, ker smo sledili zgledu vseh sodobnih zahodnih demokracij. Gre izključno za skrajno desen ideološki predlog, s katerim želijo določeni skupini prebivalcev Slovenije odvzeti 24 let staro pravico sodelovati pri upravljanju lokalnih zadev."

"Nova desna koalicija že od prvega dne dalje obračunava z različnimi družbenimi skupinami, od sindikatov, nevladnikov, univerzitetnih profesorjev in drugih kritičnih glasov. Tokrat so na vrsti volilci, za katere sami ocenjujejo, da jim politično niso naklonjeni," so dodali v Svobodi.

SD se namerava obrniti na evropske institucije

V opozicijskih vrstah tudi opozarjajo, da spremembe ne bodo veljale le za desnici neljube državljane tretjih držav, ampak tudi na primer za državljane Velike Britanije, ZDA in Izraela, ki bi pri nas imeli stalno prebivališče.

V SD predlagano spremembo zakona o lokalnih volitvah vidijo kot nevaren poskus, da se z nacionalizmom in omejevanjem volilne pravice podredi urbana središča, kjer določene stranke ne prodrejo. "Temu bomo odločno nasprotovali, o kršitvah zavez pa bomo obvestili evropske institucije in v primeru potrditve zakona uporabili vsa pravna sredstva," napovedujejo v SD.

Majhna udeležba državljanov tretjih držav na zadnjih lokalnih volitvah

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz centralnega registra prebivalstva in evidence volilne pravice, bi imelo po sedaj veljavni zakonodaji na lokalnih volitvah, ki bodo 15. novembra letos, volilno pravico (ob upoštevanju kriterijev, da ima državljan tretje države v Sloveniji stalno prebivališče in da bo na omenjeni dan volitev polnoleten) 103.883 državljanov tretjih držav. Ob tem pa na notranjem ministrstvu poudarjajo, da se številka dnevno spreminja.

Kot kažejo podatki, ki jih je po lokalnih volitvah leta 2022 pridobilo ministrstvo za javno upravo, pa je aktivno volilno pravico pred štirimi leti koristilo relativno malo tujcev iz tretjih držav. Skupaj se je v vseh slovenskih občinah volitev udeležilo 7354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja.

Največje število se jih je na volišča odpravilo v Ljubljani, in sicer 1506, a je to zneslo le 1,47 odstotka udeležencev volitev v tej mestni občini. V Mariboru se je volitev udeležilo 365 tujcev iz tretjih držav (0,81 odstotka udeležencev glasovanja v tej občini), v Kranju 324 (1,6 odstotka), v Kopru 687 (2,79 odstotka) … Največji delež volilcev iz tretjih držav so zabeležili na Ravnah na Koroškem – 11,86 odstotka tamkajšnjih udeležencev glasovanja oziroma 621 tujcev iz tretjih držav.