Menu Item
Mediji v Bosni in Hercegovini so objavili posnetek aretacije enega najbolj iskanih kriminalcev v Sloveniji Mladena Samardžije. Oboroženi pripadniki policije so ga prijeli v ponedeljek na Jahorini.
Na Jahorini so v ponedeljek organi Republike Srbske prijeli enega najbolj iskanih evropskih kriminalcev Mladena Samardžijo, ki ima tako slovensko kot bosansko državljanstvo. Banjaluški medij Nezavisne novosti je danes objavil posnetek aretacije ubežnika.
Na posnetku lahko vidimo oborožene in zamaskirane pripadnike direktorata za organizirana in huda kazniva dejanja, ki na zasneženem parkirišču iz ustavljenega avtomobila potegnejo Samardžijo in ga na tleh vklenejo.
Prijetje na Jahorini je sledilo ugotovitvam policije, da je bil Samardžija eden vodilnih v kriminalni združbi, ki je v BiH in sosednje države tihotapila večje količine droge iz Južne Amerike in Evropske unije. Policisti so ga že predali bosanskemu tožilstvu.
Samardžijo pa že dalj časa iščejo tudi slovenski organi pregona. Slovenska policija ga je lani uvrstila tudi na Europolov seznam najbolj iskanih ubežnikov. Obdolžen je kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Sodeloval naj bi tudi pri operacijah črnogorskega Kavaškega klana, zanj koordiniral prevoz droge in denarja ter rekrutiral nove člane. Na Europolovem seznamu so ga označili kot nevarnega ubežnika.
Po prijetju se zastavlja vprašanje, ali bo Slovenija od BiH zahtevala izročitev Samardžije. Kot so za STA v torek pojasnili na ministrstvu za pravosodje, je odločitev o tem na strani sodišča, ki vodi kazenski postopek pri nas in je pristojno za pripravo izročitvene dokumentacije. Pri tem so dodali, da postopke izročitve med državama ureja pogodba iz leta 2002, po kateri se izročitev osebe ne dovoli, če gre za državljana pogodbenice. Oviro za izročitev praviloma pomeni tudi dvojno državljanstvo prijetega. Če država zaprosi za izročitev, o tem odloča pristojni organ zaprošene države skladno z določili pogodbe in svojim notranjim pravom, so še pojasnili na ministrstvu.
Obstajajo sicer tudi drugi mehanizmi pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki omogočajo kazenski pregon obdolžencev, kot npr. odstop kazenskega pregona v državo državljanstva osebe. V razmerju med Slovenijo in BiH po navedbah ministrstva predstavlja pravno podlago za odstop in prevzem kazenskega pregona pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki ureja tudi druge oblike mednarodne pravne pomoči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje