Obdolženemu za umor soseda v gozdu v Poljanski dolini 22 let zapora

Tožilstvo obdolženemu očita, da je 8. aprila 2024 oborožen s puško z daljnogledom in dušilcem prišel v gozd z namenom, da umori svojega 64-letnega soseda, ko je ta opravljal gozdarska dela. Nanj je večkrat streljal in ga zadel v trebuh. Ko je padel po tleh, ga je iz neposredne bližine ustrelil v glavo, tako da je na kraju umrl.

Potem je, kot je v današnji zaključni besedi povedala tožilka Lea Martinjak, pobral tulce, skril puško in šel naprej delat sekance, kot da se ni nič zgodilo. Po njenem mnenju je dokazni postopek razgalil hladnokrvno in skrajno zavržno ravnanje obdolženega, saj je svojega soseda umoril iz brezobzirnega maščevanja in mržnje. Ni namreč prenesel, da je oškodovanec za spravilo lesa uporabljal pot brez njegovega dovoljenja.

Tožilka, ki je poudarila, da je Primožič dejanje dlje časa načrtoval, je sodišču predlagala, da obdolženemu izreče 28-letno zaporno kazen in mu podaljša pripor, saj da obstaja velika verjetnost ponovitve kaznivega dejanja. Na to je opozoril tudi pooblaščenec družine umrlega Borut Bernik Bogataj.

Kot je povedal, se vaščani Podgore obdolženega bojijo, njegova mržnja pa je usmerjena tudi zoper najstarejšega sina ubitega, ki je prevzemnik kmetije. Spor med družinama se sicer vleče že desetletja.

Več izvedenskih mnenj o prištevnosti Primožiča

V sodnem postopku zoper Petra Primožiča so se največ ukvarjali z njegovo prištevnostjo v času storitve kaznivega dejanja. Ker je sodni izvedenec za psihiatrijo Branko Brinšek pri obdolženem ugotovil blodnjavo motnjo - paranoidno psihozo, zaradi katere ni mogel razumeti svojega dejanja in ga imeti v oblasti, je tožilka najprej predlagala izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Vendar sta tožilka in pooblaščenec oškodovancev na zaslišanju izvedenca podvomila v njegovo mnenje. Sodišče je sledilo njunemu predlogu za pridobitev dodatnega izvedenskega mnenja. Pripravila ga je Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, ki je podala diametralno nasprotno mnenje kot Brinšek. Drugemu mnenju je pritrdilo tudi mnenje ljubljanske medicinske fakultete. Dvomov v prištevnost Primožiča tako ni bilo več in tožilka je vložila obtožnico.

Zagovornika obdolženca Gorazda Fišerja medtem zadnji dve izvedenski mnenji nista prepričali, da je bila obdolženčeva zmožnost razumevanja in obvladovanja svojega ravnanja v času dejanja popolnoma neokrnjena oziroma le malo zmanjšana. Kot je dejal Fišer, je obdolženi že policistom povedal, da se mu nekaj dogaja, da se slabo počuti in ne spomni stvari. V psihiatrični obravnavi je bil že od maja 2020 dalje. Fišer je prepričan, da bi Primožič, če bi dejanje načrtoval, ravnal drugače, in če bi se, če bi bil priseben, tudi drugače odzval.

Neutemeljena je po zagovornikovi oceni tudi pravna kvalifikacija kaznivega dejanja, saj da ne gre za umor temveč za uboj. Poleg tega je treba, kot je dejal, upoštevati tudi ravnanje oškodovanca, ki je pripomoglo k temu, da je izgubil življenje. Policist, ki ga je klical, ko je zaznal, da Primožič strelja nanj, ga je namreč večkrat pozval, naj zbeži. Vendar ni želel v gozdu pustiti traktorja in motorne žage, da ju Primožič ne bi poškodoval.

Primožič je v današnji zaključni besedi povedal, da dogodek, ki se je zgodil, zelo obžaluje. Je pa njegovem mnenju za vse kriv pokojni. "Težave z njimi so se začele pred 35 leti, ko je prišel s sekiro nad mene in mojo sestro ter na silo posekal vrtnico pred našo hišo," je povedal Primožič in dodal, da se ga je vse odslej bal, strah pa se je skozi leta še stopnjeval. Pogovori z njim so bili nemogoči. "Če nas ne bi samo izkoriščal, zaničeval in ustrahoval, do tega dogodka ne bi prišlo," je dejal.

Petčlanski sodni senat pod vodstvom Vida Beleta je sledil navedbam tožilstva in presodil, da je bilo dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, saj je krivica, ki naj bi jo trpel Primožič, neprimerljivo nižja od posledice, ki jo je povzročil s tem, da je vzel življenje drugemu človeku.

Sodni senat je ocenil tudi, da so bile priprave na dejanje, njegova izvedba in ravnanje po njem namerna, iz česar izhaja tudi naklep. Po pregledu sodne prakse v več drugih primerih umorov je sodni senat sklenil, da je glede na način storitve kaznivega dejanja na mestu izrek 22-letne zaporne kazni. Sodišče je obdolženemu zaradi ponovitvene nevarnosti tudi podaljšalo pripor.