Umor Satka Zovka: sodišče iz pripora izpustilo enega od osumljencev

Zagovorniki večine obtoženih za umor Satka Zovka zahtevajo odpravo pripora po tistem, ko so bili ključni dokazi izločeni iz spisa, ker so bili pridobljeni nezakonito. Eden od njih, Boban Stojanović, ki po obtožnici edini ni bil vpleten v umor, ampak zgolj hranjenje večje količine droge za prodajo, je po poročanju portala Žurnal24 že na prostosti.

"V petek so ga izpustili iz mariborskega pripora," je za portal potrdila njegova odvetnica Sanda Aćimović.

Šest dni po umoru prijeli prve tri osumljence

Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Šest dni po umoru so v ljubljanskih Črnučah zaradi suma prijeli prve tri osumljence.

Zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru so morali v pripor Dino Muzaferović - Cezar, Jaka Bergant, Roland Cretu, Osman Kostić in Vili Sušnik, šestemu priprtemu Stojanoviću pa tožilstvo očita trgovanje z drogo. Obtožnica je postala pravnomočna poleti 2025. A je zadeva obstala v fazi predobravnavnega naroka, saj je obramba zahtevala izločitev dela dokazov, ki so bili po njenem mnenju pridobljeni nezakonito.

Okrožno sodišče je že konec maja odločilo, da iz sodnega spisa izloči številne ključne dokaze. Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je na sklep o izločitvi pritožilo, višje sodišče pa je torej zdaj potrdilo sklep okrožnega sodišča.

Tožilstvo bo vztrajalo pri pregonu

Kljub izločitvi dela dokazov iz sodnega spisa bo SDT vztrajalo pri pregonu obtoženih za umor Zovka. Proti odločitvi o izločitvi dokazov pa bodo vložili izredna pravna sredstva, je za STA prejšnji teden potrdil vodja SDT Ivan Pridigar. Obenem napoveduje, da bodo pripravili predloge sprememb kazenske procesne zakonodaje.

Po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani je iz spisa izločen del dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredb za tajno opazovanje osumljenca. Predmet odločitve o izločitvi dokazov je bila presoja obstoja pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe, je pojasnil Pridigar.

Po prepričanju SDT so bili pogoji za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe sicer izpolnjeni, odredbe pa pravilno izvršene. "Prikriti preiskovalni ukrepi v predmetni zadevi so bili odrejeni in izvrševani skladno z zakonom. Takšno stališče je SDT zastopalo že v pritožbenem postopku. Ker se z oceno višjega sodišča glede zakonitosti dokazov v tem delu ne strinjamo, bomo to uveljavljali z izrednimi pravnimi sredstvi," je napovedal Pridigar.