Dogajanje na in ob političnem parketu postaja vse bolj razgibano. Kot je mogoče razumeti bivšega prvega moža Gen-I Roberta Goloba, se bo na državnozborske volitve podal s stranko. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič želi ustanovni kongres svoje liberalne stranke izpeljati še letos. Od strankarskih načrtov pa se je (za zdaj) poslovil kočevski župan Vladimir Prebilič.
Pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami na politični parket stopajo nove stranke in novi akterji. Največ zanimanja in vznemirjenja tako na levici kot tudi na desnici sproža gibanje Bodi sprememba, ki nastaja pod taktirko nekdanjega predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba. Če je bil ta na četrtkovi javni tribuni o svojih političnih načrtih precej skrivnosten in je zlasti napovedoval skorajšnji konec trenutne strahovlade, je več razkril nekaj ur kasneje v oddaji 24UR ZVEČER na Pop TV.
Tudi v njej je sicer ponovil, da bo gibanje nagovarjalo vse dobro misleče ljudi, “da se aktivirajo, vstopijo aktivno v politiko, se udeležijo volitev …” Noben posameznik namreč ne more sam spremeniti sistema, samo v množici posameznikov je prava moč, je poudaril Golob. Hkrati pa je jasno napovedal, da se njegovo delovanje ne bo omejilo na pozivanje civilne družbe k aktivaciji. “Če nagovarjamo druge, naj bodo sprememba, moramo tudi mi delovati tako,” je poudaril. In dodal, da nameravajo z nagovorom civilne družbe in gibanj, ki so nujen temelj katere koli demokracije, ustvari kritično maso, nato pa se bodo v določenem trenutku prilagodili političnemu sistemu in “naše gibanje prelevili tudi znotraj strankarskega sistema”. Kar je mogoče razumeti, da se bo Golob na volitve podal s stranko. Po besedah naših sogovornikov iz njegovih krogov naj sicer še ne bi bilo dorečeno, ali bo ustanovil novo stranko ali bo prevzel katero od obstoječih.
Konkretnemu odgovoru na vprašanje, ali cilja na premiersko mesto, se je Golob tudi v omenjeni oddaji izognil, ni pa se več skrival za namigi iz preteklih dni, da ga mandatarsko mesto ne zanima. “Ko bomo videli, kdo vse se je aktiviral, se bomo ukvarjali s tem, kdo bo zadevo vodil,” je dejal. Dotaknil pa se je sklepanja političnih zavezništev – verjetne zaveznike je prepoznal (tudi) v koaliciji KUL. “Res pa je, da se moramo mi kot civilna družba najprej organizirati, pozicionirati – in to ne na levi ne na desni ali na sredini, temveč kot tisti, ki povezujejo vse. Potem se bomo lahko pogovarjali o političnih zavezništvih in tudi o strankarskem sistemu,” je dodal.
V KUL spoznanje, da bodo nujni pogovori in dogovori z novimi političnimi akterji, s katerimi jih druži odločno nasprotovanje politiki aktualne vlade, vse bolj dozoreva. Tako je v vrstah Socialnih demokratov mogoče slišati, da bo k porazu vladajočih ključno prispevala homogenost opozicije. Kar pomeni, da bodo morale stranke KUL in novo nastajajoče stranke vso energijo usmeriti v zmago na državnozborskih volitvah 24. aprila ter se odreči tekmovanju in medsebojnim diskriditacijam. Razpoke v opozicijskih vrstah bi bile po besedah naših sogovornikov iz SD namreč voda na mlin Janezu Janši, možnosti popravnega izpita pa opozicija ne bo imela.
Na odgovornost opozicije, “da stori vse, da prekine škodljivo, protipravno in protiustavno delovanje te vlade, ki jo vodi SDS,« je na sredini konferenci Foruma starejših SD opozoril bivši predsednik države Milan Kučan. Ob tem je izpostavil odgovornost SD, ki je po zadnjih javnomnenjskih merjenjih najmočnejša stranka KUL, »da poveže opozicijo ne samo po volitvah, temveč že pred volitvami«. Konkretnega nasveta, kakšna naj bo ta predvolilna povezava opozicije, Kučan ni podal, po naših informacijah pa mu je blizu madžarski recept. Tam je opozicija po dvojih izgubljenih volitvah sklenila trdno zavezništvo proti premierju Viktorju Orbanu: na bližnjih volitvah bo nastopila s skupnim mandatarjem in s skupnimi listami po posameznih okrožjih.
Milana Kučana smo vprašali, ali to, da se je ta teden udeležil kar dveh dogodkov SD – poleg konference Foruma starejših še slovesnosti ob obletnici osvoboditve zapornikov Starega piskra v Celju, kamor ga je povabil podmladek SD – pomeni, da podpira Socialne demokrate in se zavzema, da bi ti po volitvah stopili na čelo vlade. Odgovoril nam je, da njegova udeležba na teh dveh dogodkih “ne pomeni nič”.
“Povabila sta me Forum starejših SD in Mladi forum. Tisti, ki upravljajo to stranko, me niso povabili in druge stranke tudi ne. Šel bi tudi kam drugam, če bi prejel povabilo. Moja udeležba torej ne pomeni, da podpiram samo Socilane demokrate,” je poudaril Kučan.
Da bi se levosredinske opozicijske stranke pri nas dogovorile o skupni listi, ni mogoče. Prav tako LMŠ, SD, Levica in SAB ne kažejo pripravljenosti, da bi šle na volitve s skupnim mandatarjem. Kot poudarjajo, so se v sporazumu o povolilnem sodelovanju dogovorile, da bo v primeru zmage koalicije KUL mandatarstvo pripadlo tisti njeni stranki, ki bo zbrala največ glasov. Naši sogovorniki v SD pa ne izključujejo možnosti, da bi koalicija KUL še pred volitvami odprla vrata kateri od novih strank, ki deli njene vrednote.
Zorčič želi stranko ustanoviti še letos
V kratkem naj bi sicer na politični parket stopila stranka, ki jo oblikuje predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Podpise za njeno ustanovitev na terenu že zbirajo, ustanovni kongres si želijo izpeljati še letos. Napovedujejo, da bo stranka liberalna, kar naj bi izpostavili tudi v njenem imenu. O tem, kdo bo poleg Zorčiča v prvih strankinih vrstah, so še skrivnostni, njeno ustanovitev pa naj bi podpiral tudi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki si ponovnega Janševega vladanja nikakor ne želi. Pri ustanavljanju stranke na terenu sodeluje več članov nekdanjih lokalnih odborov LDS, Zaresa in SMC. Nekoliko bolj zgovorni so v Zorčičevih krogih o programu stranke in o tem, koga bo ta naslavljala. Kot pravijo, bo močan poudarek na človekovih pravicah in na osebni svobodi, stranka pa se bo osredotočala na srednji sloj prebivalstva, ki da je najbolj aktiven, najširši in tudi največkrat prezrt.
Zorčič si ne želi, da bi njegova stranka na volitvah dobila zgolj nekaj odstotkov, zato si bo po besedah naših virov prizadeval za širše povezovanje oziroma za združitev s tistimi, ki s trenutno strankarsko ponudbo niso zadovoljni. S snovanjem stranke je začel, še preden je politično aktivacijo napovedal Robert Golob, bi pa Zorčič z Golobom v prihodnje z veseljem sodeloval, če se bo slednji za to odločil. Tako je mogoče tudi slišati, da bi bil Zorčič pripravljen Goloba podpreti za mandatarja.
Prebilič je načrt ustanavljanja stranke postavil na hladno
Na političnem prizorišču se napoveduje tolikšna gneča, da bi težko ponudili kaj povsem novega, pa sta ocenila kočevski župan Vladimir Prebilič in skupina županov, s katerimi se je pogovarjal o ustanovitvi stranke (med njimi naj bi bili župan Hrastnika Marko Funkl, župan Tržiča Borut Sajovic, župan Šentjurja Marko Diaci …). Te možnosti sicer po Prebiličevih besedah še niso povsem pokopali – če se bo v naslednjem mesecu pokazalo, da bodo drugi napovedani strankarski projekti propadli ali če bo na političnem prizorišču zazevala vrzel, se bodo o ustanovitvi stranke še pogovarjali.
Kočevski župan pa je bil včeraj tako do Roberta Goloba kot do Igorja Zorčiča precej kritičen. Izpostavil je, da ne gre za nova obraza v politiki, motijo pa ga tudi njuni razlogi za politično aktivacijo oziroma ustanavljanje stranke. “Golob ne bi vstopil v politiko, če bi bil še naprej na čelu Gen-I; njegova politična aktivacija se zdi kot nekakšen maščevalni pohod. Zorčičevemu ravnanju pa botruje želja po političnem preživetju. Pogrešam torej bolj idealiziran pristop,” nam je dejal Pebilič. Ob tem je poudaril, da se sam ne namerava pridružiti nobeni od obstoječih strank niti kakšnemu novo nastajajočemu političnemu projektu.
Nameravajo pa nestrankarski župani ustanoviti klub, ki naj bi bil zlasti aktiven na treh področjih: pri uresničevanju regionalizacije Slovenije, izboljšavi infrastrukture na podeželju in vrnitvi teže županov v odnosu do vladajočih. Člani kluba naj bi si pomagali tudi na volitvah v državni svet, pri nekaterih pa je zaznati ambicije, da bi klub s svojim kandidatom nastopil na predsedniških volitvah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje