V Kinu Šiška je potekala javna tribuna "V kakšni državi želimo živeti?" Tribuno je organiziralo društvo v nastajanju Bodi sprememba, za katerim naj bi stal Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I, ki je prejšnji teden naznanil svojo politično aktivacijo. Zanimal naj bi ga tudi naskok na mandatarski položaj. Na tribuni je Golob dejal, da "rešitev prihaja 24. aprila", vsi govorci pa so pozvali k odhodu na volišča.
Kot smo že poročali, se namerava Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I, podati v tekmo za premiersko mesto. Da se bo politično aktiviral, je sicer sam sporočil prejšnji teden.
Danes je v organizaciji nastajajočega društva Bodi sprememba v Kinu Šiška potekala javna tribuna “V kakšni državi želimo živeti?” Predsednik društva Luka Jazbec je sicer zaposlen v družbi Gen-I.
Poleg Goloba je na tribuni danes sodeloval profesor Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo, ki pa se v politične vode ne namerava podati. Tam sta bila tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in žvižgač Ivan Gale, ki ne skriva svojih političnih ambicij.
Na tribuni sta prav tako sodelovali nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki prof. dr. Mirta Koželj in prof. dr. Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani.
Med obiskovalci je bilo veliko zaposlenih iz družbe Gen-I, med političnimi obrazi pa smo srečali Jureta Lebna, predsednika stranke Z.Dej. Kot nam je dejal, se z Robertom Golobom in Tomažem Veselom poznata. Na tribuno pa je prišel zato, “ker je naša družba zašla, ni demokracije in svobode, zato je čas, da se povežemo in nastopimo s skupno vsebino, da bomo prihodnje leto živeli v boljši družbi”.
V Kinu Šiška smo srečali tudi Saša Pečeta, nekdanjega poslanca SNS, pa nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc. Za N1 je Bulc dejala, da je tam, ker jo razprava res zanima in želi “podpreti zdrave sile, ki bodo državi vrnile suverenost in ugled”.
Kakšen je srčni utrip Slovenije?
“Jaz mislim, da ima Slovenija aritmijo. Predstavljajmo si, da bi ji zdaj izmerili EKG. Mislim, da bi našli kar nekaj motenj srčnega ritma, pa tudi vmesne epizode počasnega, neefektivnega ritma. V mojem jeziku bi torej rekla, da je to srčni utrip Slovenije,” je dejala nekdanja vodja pediatrične kardiološke službe prof. dr. Mirta Koželj.
Petrovec je prvi govornici pritrdil in povzel misli danskega politika, ki je dejal, da si želi državo, v kateri je malo zelo bogatih ljudi in še manj zelo revnih. “Pri nas se domnevno spreobrnjeni poslanci poskušajo rešiti tako, da se prodajajo na vse konce. Vsaka stranka, ki resno misli, bi se takšnih morala ubraniti za vsako ceno,” je dodal Petrovec.
“Vsakdo, ki hoče v neki instituciji objektivno delati, je podvržen medijskemu masakru, kot sem mu bil sam. Oglašajo se podjetniki, ki pravijo, da moramo ukrepati. Manjka pa nam predvsem operativnosti, smo v krizi odločanja,” je ocenil predsednik računskega sodišča Vesel. “Politika je postala impotentna na nivoju sprejemanja odločitev,” je še dodal.
“Bojim se, da bi naslednja oblast oziroma oblasti dobile nezdrave apetite, saj se premikajo meje možnega. Neodvisne institucije so imunski sistem države, in če to porušiš, se pojavijo vse možne bolezni. Vsaka oblast pa je nagnjena k zlorabam. Težko se bo vrniti v čas spoštovanja,” še ocenjuje Vesel.
Geologinja Čenčur Curk z NTF je uporabila prispodobo erozije. “Pri nas je vedno hujša in zdi se, da nam bo hrib kmalu odnesla. Preiti bo treba k sanaciji. Živimo v krasni deželi in v naravi imamo vse, kar si želimo. Problem pa je, kakšna je država. Zame smo država mi, državljani. Mi smo tisti, ki tu živimo. Želimo si upoštevanje stroke, ki se je ne posluša, tudi ko ta spregovori.”
Gale: Vladajoči ustavo vidijo kot priročnik
“Posameznik, ki se odloči spregovoriti o nepravilnostih, mora sprejeti pomembno odločitev. Živimo namreč v državi, v kateri se žvižgači bojijo, namesto da bi se bali tisti, o katerih spregovorijo. Opažam, da se nekoč dežela pridnih spreminja v deželo porednih. Korupcija se zažira povsod, kot pravnik opažam erozijo pravnega sistema. Vladajoči ustavo vidijo kot priročnik, ne kot zavezujoč akt,” pa stanje v družbi ocenjuje žvižgač Ivan Gale.
Kljub temu pa bi še enkrat storil isto kot aprila 2020, trdi Gale, kljub strahu za svojo družino, bližnje, prijatelje in eksistenčno krizo, ki se pojavi po izgubi zaposlitve.
“Naša dolžnost je izgnati strah in vrniti ljudem upanje”
Golob je dejal, da je Slovenija država s čudovito naravo in čudovitimi ljudmi. “Do nedavnega smo lahko bili zgled. To nam je uspelo v zelo kratkem času uničiti. A še vedno je čas in upanje, da lahko stvari povrnemo v normalo. Kako banalno. Želimo si povrnitve v normalo.”
Dejal je, da se je v zadnjem času pogovarjal z ogromno ljudmi, tako s tistimi, ki imajo leve vrednote, kot z onimi z desnimi vrednotami, oboji pa pošteno in trdo delajo. In oboji si želijo povrnitve v normalo, pravi. “Izženimo strah in vrnimo ljudem upanje. To je tisto, kar je naša dolžnost.”
Za vladajočo politiko je Golob dejal, da ne gre za zrelo desničarsko politiko zahodnoevropske države. “Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem.”
Petrovec: Med epidemijo padle še zadnje maske
“Epidemija je do golega razkrila prvo namero vlade, in to je bogatenje. Če to ne bi držalo, potem vlada ne bi preprečila akademikom, ki so imeli povezave s Kitajsko in so se prvi ponudili za pomoč pri dobavi zaščitne opreme. To so trdili pod pretvezo, da so za to potrebni posredniki,” se je na začetek pandemije, ko smo bili brez potrebne zaščitne opreme, vrnil Petrovec.
“Pokazala tudi sijajna priložnost za obvladovanje ljudi, tako po zakoniti kot nezakoniti poti. Že leto in pol niso sprejeli zakonov, ki bi omogočili ukrepe, ki potem ne bi padli na ustavnem sodišču. Na pravni fakulteti je bila ena izmed prvih zapovedi, da vladanje z odloki pomeni zlorabo oblasti. Takrat smo se o tem učili, ker nihče ni mogel predvideti, da bo to čez toliko in toliko ljudi postalo dnevna praksa, ko se bomo znebili svinčenega komunizma in zadihali v svobodi. Domači diktatorji s svinjami zmerjajo tako domače kot Evropejce. Še zadnja maska je med epidemijo morda padla,” je še dodal priznani penolog.
Golob o kulturi, ki jo politika potrebuje za uspeh
“Odnos do kulture je tisto, kar določa posameznika. Rad poslušam rock muziko, imam dolge lase, to me določa. Podjetja z močno kulturo so zmagovalke na trgu. In popolnoma enako velja za vse družbene sisteme. Kjer imamo močno, jasno kulturo, s katero se posamezniki znajo identificirati, tam smo uspešni,” je v odgovoru na vprašanje o nadaljevanju svoje politične poti dejal Golob.
“Postavil bom retorično vprašanje: kakšna pa je dodana vrednost politike, ki temelji na kulturi sovraštva, izključevanja, strahu? Takšna politika že v teoriji ne more dajati dodane vrednosti narodu, ki mu vlada. Če pa nam po drugi strani uspe v politiko vnesti kulturo sodelovanja, svobode in zaupanja, lahko premikamo gore. To nam je pred 30 leti uspelo in bomo ponovili 24. aprila,” je nadaljeval.
N1
“Čakanje na odrešenika nam ne bo pomagalo. Vsi mi smo lahko odrešenik države,” je dejal Golob. Moč ga je bilo razumeti, da če se povežejo opozicijske sile, združijo svoje moči, najdejo skupne točke in se odločijo za skupen nastop na volitvah, je na volitve pripravljen iti tudi on. Tega, da se bo 24. aprila res pojavil kot kandidat, sicer ni neposredno dejal.
Glede svoje zaposlitve pa je dejal le, da je “srečno zaposlen”, ni pa izdal, na katerem delovnem mestu.
Vesel je medtem prepričan, da nam manjka predvsem normalne komunikacije, ki je v tem prelomnem, usodnem trenutku, najbolj potrebna.
“Poskusimo naprej preizkusiti svoj pogum v partnerskem odnosu, potem pa gremo stopničko višje. Če nismo sposobni na osnovni ravni vzpostaviti tistega, čemur bi rekli človeško dostojanstvo in trpimo stvari, ki jih ne bi smeli trpeti, potem nam tudi na višjih ravneh ne bo uspelo,” je dejal Petrovec, ki meni, da se mora tiha večina naučiti spregovoriti in si to upati.
Vsi govorci so v zaključni misli poudarili pomen državnozborskih volitev 24. aprila in kako pomembno je, da odidemo na volišča.
Golob o podražitvah:
“Danes je nedvomno jasno, da je ves svet v inflacijski spirali, saj se draži vse. Zdravstvena kriza je prekinila preskrbovalne poti, povečalo pa se je tudi povpraševanje. A to, da je problem na svetovni ravni, še ne odvezuje politike od ukrepanja. Vsi vemo, da je energetska kriza, a to se bo prelilo tudi na druge surovine. Ljudje bodo to najbolj občutili januarja in februarja. Kljub temu slovenska politika pravi: krize ni. Ne želijo preventivno ukrepati.
Ko so zamenjali upravo Telekoma, so podražili elektriko. Ko so zamenjali upravo Elektro Maribora, so prav tako podražili elektriko, za 100 odstotkov. Takšna je solidarnost vladajočih kadrov. Ni je. Najhuje glede podražitev šele pride, stiske pa so tukaj že danes. Ideja o energetskih vavčerjih za socialno ogrožene … Najprej te naredijo socialnega ogroženega, potem pa ti dajo miloščino, da boš še malo bolj tiho, da boš zahteval še manj. Tu gre za načrtno politiko vlade. Ne dvigneš najprej cen, potem pa ponujaš miloščino.
Letos smo praznovali 30. obletnico osamosvojitve. Vsi se moramo zamisliti, tudi jaz sam. Pred 30 leti smo imeli malo, ampak smo bili pripravljeni jesti tudi travo, ker smo verjeli v prihodnost. Danes imamo popoln obraten fenomen. Kopičimo prihranke, a si zaradi strahu pred prihodnostjo denarja ne upamo zapraviti. Ta spirala strahu se prenaša v vse pore življenja, zato moramo to odrezati pri korenini, pri generatorju strahu. Vse se začne pri tem, kakšna je družbena klima. Ali se veselimo prihodnosti ali pa živimo v konstantnem strahu in se prihodnosti bojimo.”
“Slovenija je v covid krizo vložila skoraj dodatnih 4,6 milijarde evrov. Nekateri so bili nujno potrebni, drugi pa zelo selektivno izvedeni, morda tudi tistim, ki tega niso potrebovali. Mislim, da smo bili preveč velikodušni. Namesto, da bi se pripravili na izhod iz krize, so si poskušali nabrati nekaj političnih točk. Približujemo se 40-milijardnemu dolgu. Ta dolg je precej problematičen, saj bodo stroški zadolževanja, če pride še kakšna kriza, zelo visoki.
Mirno se lahko pripravimo na čas političnega populizma, saj nas čaka super volilno leto. Na ravni stroškov bo veliko obljub, na ravni racionalizacije pa ne, saj to za ljudi ni vabljivo. Velika vrednota družbe bi bila, če bi nekdo uspel s programom racionalizacije. Že dolgo se ne spomnim nacionalne točke poenotenja o čemerkoli, od osamosvojitve in vstopa v EU. Zdaj pa je konsenz le glede tega, da se vsem odpušča populizem.”
Borut Živulović/BOBO
Čakalne dobe v zdravstvu
“Vsak, ki je bolan, si želi priti do zdravnika. S čakalnimi dobami sem se srečevala vso svojo kariero, covid kriza pa je vse to še poslabšala. Ne gre le za odhajanje na covid oddelke, temveč tudi za to, da smo se malo umaknili. Do zdravnika smo začeli dostopati preko elektronske pošte. A zdravnika je treba poslušati, se z njim pogovoriti, to pa ni možno preko elektronske pošte. Zdravnik ne more odgovoriti na več kot sto sporočil na dan,” je dejala nekdanja vodja kardiološke službe na Pediatrični kliniki dr. Koželj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje