Od Roberta Goloba gospodarstveniki pričakujejo razumevanje in pomoč pri soočanju z rastočimi cenami, pomanjkanjem surovin in kaosom v dobavnih verigah. Pričakujejo dvig standardov korporativnega upravljanja v državnih podjetij. Na mizo pa ponovno dajejo zdaj že res dolg seznam potrebnih strukturnih reform in sporočajo: Slovenija lovi zadnji vlak.
Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, od Roberta Goloba, človeka iz gospodarstva in z menedžerskimi izkušnjami, pričakuje zavedanje, da je ta trenutek ves svet – in Slovenija seveda z njim – pred enakim izzivom: reševanjem enačbe z velikim številom neznank. “Kako se izviti iz zapletene situacije po koronakrizi, kako nasloviti probleme inflacije, stagflacije, surovinske krize, prekinitve dobavnih tokov. Danes smo v paradoksalni situaciji, ko podjetja na povpraševanje ne moremo odgovarjati, ker ni surovin,” našteva.
Obenem pričakuje nov val kadrovanja v državnih podjetjih, a upa, da “bo politična folklora hitrih menjav čim hitreje minila”. Prav kadrovska podhranjenost Gibanja Svoboda ga po svoje skrbi, pravi, saj bo Golob vse položaje težko zapolnil z ljudmi iz svojega bazena zaupanja vrednih kadrov.
Olaj, ki je bil v času član svetovalne skupine za pomoč gospodarstvu, sicer pa je pomagal pisati gospodarski program SD, meni, da je zadnja vlada Janeza Janše sicer učbeniški primer, kako izgubiti volitve. “Človek, ki je relativno dobro vodil gospodarsko politiko, ima značilnosti voditelja, je zaradi ignorance do družbe in njenega razmišljanja izgubil volitve. Janša je imel vse predispozicije, da uspe, a je njegovo nesprejemanje drugače mislečih privedlo v rezultat, ki smo ga videli včeraj.”
Podpreti industrijo
Slovenija po mnenju Olaja potrebuje tudi jasno gospodarsko strategijo. Sam bi kratkoročno intenzivneje podprl industrijo z najnižjo dodano vrednostjo. “Tu imamo prostor za relativno hitro in intenzivno povečanje dodane vrednosti, obenem pa je to pomembno z vidika socialne politike, saj je industrija pomemben zaposlovalec,” meni sogovornik.
Srednjeročno pa je po njegovem pomembna tudi sprememba sistema deljenja denarja za znanost. “Denar za aplikativne znanstvene raziskave, torej za tiste, ki so namenjene za trg, pri nas konča v fasciklih in plačah. Treba je vedeti, da Silicijeva dolina tedensko prijavi več patentov in inovacij kot Slovenija v celem letu. Da bi to spremenili, moramo najprej spremeniti način deljenja denarja, da ga bodo dobila podjetja v zameno za določene garancije, ter določiti kontrolni mehanizem.”
Vsi ostali projekti iz programa Gibanja Svoboda, tudi zeleni prehod, so po mnenju Olaja časovno oddaljeni in dragi.
Andrej Božič, Združenje manager: Lovimo zadnji vlak
“Svet se hitro spreminja, to je predvsem za majhne države velik izziv. Zato z izvolitvijo močne vlade, ki bo imela močno večino, pošiljamo pomembno sporočilo,” pa pravi Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.
Ali ima kakšno željo, kaj bi nova vlada morala narediti najprej? “Zame je temelj vsega pravna država,” odgovori sogovornik. “Treba je povrniti zaupanje v institucije, izboljšati delovanje pravne države.” Nadalje pojasni, da s tem misli na kadrovanje kompetentnih ljudi na Slovenskem državnem holdingu (SDH) kot krovne družbe za upravljanje državnega premoženja, nato oblikovanje nadzornih svetov z izkušenimi strokovnjaki, ki lahko potem postavijo dobre uprave. “Ponovno moramo vzpostaviti sistem, v katerem je jasno (in se spoštuje), kaj dela kateri nivo korporativnega upravljanja. Pravni akti in kodeksi že veljajo, samo spoštovati jih moramo.”
Kot pravi, v gospodarstvu pričakujejo, da se bodo po umiritvi povolilnih strasti politiki, tudi opozicijski, zbrali in naredili program reform, pri katerih Slovenija lovi zadnji vlak. Na vprašanje, ali obstaja kakšna lista prioritetnih reform, odgovori, da se ta ne dotika le gospodarstva, temveč praktično vseh največjih podsistemov naše družbe. “Če želimo omogočiti razvoj talentov, potrebujemo reformo šolstva. A to ni dovolj. Tu so še pokojninski in zdravstveni sistem, debirokratizacija in razvojna kapica, ki jo gospodarstvo že dolgo želi. V okviru davčne politike tudi nadaljnja širitev dohodninskih razredov.”
“Če držijo moji podatki, je v zadnjih petih letih Slovenijo zapustila cela generacija mladih. Če želimo zadržati mlade, moramo reformirati tudi zdravstveni in pokojninski sistem. Če se mladi počutijo, da vplačujejo v pokojninsko blagajno, pa od tega ne bodo imeli nič, če se počutijo, da vplačujejo za zdravnika, pa nikoli ne morejo do njega, če se jim zdijo davki nepravični, teh mladih ne bomo zadržali doma,” meni Božič, ki poudarja, da se gospodarstveniki zavzemajo za solidarnost – “prav je, da tisti, ki več zasluži, plača več” – a tudi pravično obdavčitev.
Blaž Brodnjak, NLB: Preseči delitve in izvesti nujne reforme
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, pa poudarja, da kljub močni zmagi Gibanja Svoboda s povezovanjem z manjšimi strankami ta nima ustavne večine. “Če politiki želijo biti državotvorni, bi se morali dve največji stranki povezati za izvedbo petih ali šestih reform, ki jih Slovenija nujno potrebuje,” meni.
Po njegovem ključne reforme med drugim vsebujejo dvig volilnega praga na sedem odstotkov. Predlaga tudi ukinitev tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače menedžerjev v državnih podjetjih, in dvig prejemkov vlade, pri čemer bi predsednik po njegovem mnenju moral dobiti vsaj 20 tisoč evrov neto (danes dobi šest tisočakov bruto). Pogoje za kadrovanje bi zaostril. “Na položaje bi morali priti le neodvisni ljudje z vsaj petimi leti relevantnih izkušenj v velikih mednarodnih sistemih in vsaj odličnim znanjem angleščine,” meni.
Razvojno kapico bi postavil pri 4.600 evrov, vsaj 20 tisoč zaposlenih v javnem sektorju preusmeril v tržne dejavnosti, prevetril sistem socialnih transferjev. “Teh naj bodo deležni res pomoči potrebni,” meni. Navaja še centralizacijo skupnih služb in nabav v zdravstvenem sistemu ter preusmeritev prihrankov v izboljšanje storitev in prejemke zdravstvenega osebja. Pa tudi obvezno informatiko na vseh ravneh šolanja.
Po njegovem bi morali politiki preseči zamere in delitve ter izvesti nujne reforme. “Največje sporočilo narodu bi bilo gradnja mostu,” meni. Da SLovenija potrebuje veliko programsko koalicijo, je Brodnjak za N1 dejal že pred volitvami.
Ivo Boscarol: Ljudje so volili izkušnje, nekonfliktnost, sredino
“Velika zmagovalca teh volitev sta Gibanje Svoboda in NSi,” ocenjuje Ivo Boscarol, ajdovski podjetnik in ‘oče’ proizvajalca ultralahkih letal Pipistrela, ki so ga pred kratkim kupili Američani.
“Ljudje so volili nov obraz in sočasno izkušnje ter nekonfliktnost. Upam, da bosta Golob in Tonin razumela sporočilo volilcev, da so volili najbolj sredinsko usmerjeno opcijo od možnih, da bosta šla prek eventualnih razlik, se povezala in združila v vodenje države, kot si jo vsi želimo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje