Paket ukrepov, s katerimi vlada naslavlja problem naraščajočih cen energentov, bo predvidoma stal približno 200 milijonov evrov. Energetske vavčerje bomo plačali z denarjem iz podnebnega sklada, nižje trošarine pomenijo manj prihodkov v proračunu, nižje omrežnine pa manj prihodka za elektrodistribucijska podjetja. Za kaj je bil predviden ta denar in ali je problem, ker ga vlada zdaj preusmerja?
Vavčerji: 106 milijonov evrov iz podnebnega sklada
Za energetske vavčerje, ki naj bi jih prejelo približno 710 tisoč upravičencev (oziroma zaradi možnosti podvajanj kakšen manj), naj bi šlo 106 milijonov evrov.
Denar bomo črpali iz podnebnega sklada, ki ga upravlja ministrstvo za okolje in prostor. V ta sklad se stekajo prihodki od emisijskih kuponov, ki jih kupujejo upravljalci 49 naprav z največ izpusti ogljikovega dioksida (Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica, Energetika Ljubljana ter proizvajalci jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja …). Ker so se ti kuponi v zadnjem letu naglo dražili, so se vplačila v sklad sorazmerno povečala.
Namen sklada je sicer financiranje ukrepov za učinkovito rabo energije, a Evropska komisija je članicam pred meseci, ko je predstavila nabor možnih pomoči državljanom in podjetjem v energetski krizi, predlagala, da tudi te ukrepe financirajo z denarjem iz sklada.
Na ministrstvu za okolje in prostor Andreja Vizjaka pravijo, da gre za denar, ki ga lani niso porabili, kot so načrtovali. “V roku 14 dni bomo pripravili novelacijo programa podnebnega sklada, kjer bomo upoštevali vse najnovejše podatke o prilivih in odlivih ter posredovali spremembo v sprejetje na Vlado RS. Pri tem noben program ne bo okrnjen. Ravno nasprotno, dodali bomo nove.”
Bor Slana/BOBO
V podnebni sklad se stekajo plačila emisijskih kuponov, kupljenih od upravljalcev 49 naprav, ki ustvarjajo največ izpustov ogljikovega dioksida, tudi Termoelektrarne Šoštanj. Po predlogu Evropske komisije bomo vavčerje financirali s tem denarjem.
Trošarine: 27,75 milijona evrov izpada v proračunu
Trimesečno znižanje trošarin na električno energijo bo po izračunu finančnega ministrstva pomenilo 27,75-milijonski izpad v proračunu.
Na ministrstvu Andreja Širclja so pred sicer še dvema tednoma na vprašanja, ali bodo znižali dajatve na energente, odgovarjali, da te trenutno niso krive za višje cene energentov, le nekaj dni pozneje pa je vlada na njihov predlog potrdila znižanje trošarin. Zdaj pravijo, da nižje trošarine pomenijo večjo konkurenčnost podjetij, pozitivno vplivajo na njihove dobičke, investicijsko sposobnost in zaposlovanje, s tem pa tudi na javnofinančne prihodke.
Odgovor na vprašanje, kolikšen bo izpad pri trošarinah za goriva, še čakamo.
Žiga Živulović jr./Bobo
Pred peterico elektrodistributerjev je velik izziv, saj nacionalni energetski in podnebni načrt ob velikih ambicijah zelenega prehoda v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje, elektrodistributerji pa lahko po dosedanjih ocenah zagotovijo le tretjino tega zneska. Zato menijo, da bo znižanje omrežnin prineslo “dolgotrajne in praktično nenadomestljive” posledice.
Omrežnina: 70 milijonov evrov manj za distribucijo
Trimesečno znižanje omrežnine pa pomeni manj prihodka za operaterja distribucijskega omrežja Sodo in pet elektrodistribucijskih podjetij (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska), na kar je že ob predstavitvi ukrepov opozoril minister Vrtovec – in predvidel tudi, da bodo ta podjetja zato nezadovoljna. “Verjamem, da bo znižanje omrežnine spodbudilo veliko polemik zlasti med distribucijskimi podjetji, a imamo na drugi strani pred očmi ljudi, ki plačujejo drago električno energijo,” je obrazložil, zakaj vseeno vztrajajo pri znižanju omrežnine.
Medtem ko je Vrtovec izpad ocenil na 50 ali 60 milijonov evrov, v Agenciji za energijo pravijo, da bo elektrodistribucija v enem četrtletju ob 70 milijonov evrov. V Sodo, ki je operater distribucijskega sistema, predloga ne želijo komentirati, dokler ne bo dokončen. V Gospodarsko-interesnem združenju distribucije električne energije, ki združuje vseh pet elektrodistributerjev, pa pravijo, da sicer razumejo ukrepe in skrb za uporabnike, da pa bo to zmanjšalo njihove prihodke, ki jih porabijo za vlaganja v nadgradnjo omrežja.
“Tovrstni ukrepi bodo zagotovo vplivali na likvidnost vseh petih distribucijskih podjetij, kar bo posledično povzročilo pomembne zamike pri izvajanju poslovnih in razvojnih načrtov,” pravijo in dodajajo, da pogrešajo porazdelitev bremen med vsemi deležniki v elektroenergetskem sistemu. “Posledice bodo dolgotrajne in praktično nenadomestljive.”
Omenimo, da je pred distribucijo že tako velik izziv, saj slovenski načrt ob velikopoteznih načrtih zelenega prehoda v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje, elektrodistributerji pa lahko po dosedanjih ocenah zagotovijo le tretjino tega zneska.
Prispevka OVE IN SPTE: 20 milijonov evrov manj za Borzen
Oprostitev plačila prispevkov za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo (SPTE) pomeni izpad prihodkov za operaterja električnega trga Borzen v višini 20 milijonov evrov. V podjetju vladnih ukrepov do zdaj niso komentirali, odgovor še čakamo.
Menu Item
