Menu Item
Naftni trgovci s Petrolom na čelu si močno prizadevajo, da bi vlada spremenila sistem regulacije cen goriv, ki jim je v dveh mesecih in pol povzročil že več kot 100 milijonov evrov škode. Od začetka vojne v Ukrajini in nihanj na naftnih trgih so uslužbenci ministrstva za gospodarstvo prijavili kopico lobističnih stikov s predstavniki Petrola, MOL, OMV in Logo, glavnino zaradi zahtevkov za povračilo škode. Prejšnja vlada Janeza Janše jim ni ustregla, zdajšnja vlada Roberta Goloba pa napoveduje pogovore s trgovci in razporeditev bremen. Kako bi to lahko naredili?
Naftni trgovec Petrol, ki je v delni državni lasti (država in njena podjetja imajo v lasti okoli tretjino delnic), močno pritiska za spremembo načina regulacije cen naftnih derivatov. Uradno so sicer iz Petrola 15. marca letos, dan po tem, ko je vlada prvič posegla in določila najvišji prodajni ceni dizla in 95-oktanskega bencina, prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili, da “spoštujejo omejitev cen naftnih derivatov in si bodo tudi v prihodnje prizadevali zagotavljati stabilno oskrbo z gorivi”.
A v komunikaciji z ministrstvom so isti dan precej bolj jasno izrazili svoje mnenje o načinu regulacije, ki je izpad med tržno in regulirano ceno naprtila trgovcem. Kot izhaja iz registra lobističnih stikov, so namreč na Petrolu v elektronski pošti, poslani na ministrstvo za gospodarstvo, izrazili nestrinjanje z višino drobnoprodajne cene “zaradi morebitnega nastanka večje premoženjske škode družbi Petrol” in prosili za sestanek.
Uslužbenci ministrstva prijavljali lobistične stike
To je eden od desetih stikov predstavnikov Petrola z uslužbenci ministrstva po začetku vojne v Ukrajini. Gre za stike z različnimi uslužbenci in funkcionarji ministrstva, večinoma po elektronski pošti, 26. maja pa je potekal tudi sestanek, za katerega so – kot napisano – prosili sredi marca. Za občutek, kako intenzivna je komunikacija Petrola, omenimo, da so v dobrih štirih letih od vzpostavitve registra lobiranja uslužbenci vseh ministrstev in javnih agencij prijavili okoli 15 stikov s predstavniki Petrola, pri čemer seveda ne vemo zares, ali in kako vestno uslužbenci te stike vpisujejo v register.
Javni uslužbenci morajo v register vpisati vsako dejanje lobiranja, torej vsak nejavni stik z lobistom, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev. Podrobnejše odgovore ministrstva za gospodarstvo o vsebini stikov še čakamo. So nam pa stike potrdili v Petrolu, kjer pravijo, da je bila tema “poplačilo že nastale gospodarske škode in izgubljenega dobička za obdobje od 15. marca do 30. aprila”.
Tudi ostali večji trgovci – torej MOL Slovenija, OMV Slovenija in podjetja skupine Logo – so po začetku regulacije pošiljali izračune škode in predlagali načine za njeno plačilo, kar je ministrstvo prijavljalo kot lobiranje.
MGRT: Pravil glede prijav stikov ni
Na ministrstvu za gospdoarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, so nam pojasnili, da pravil glede prijavljanja lobističnih stikov ni. “Prijave se razlikujejo od situacije do situacije, od ukrepa do ukrepa, od različnih oblastnih odločitev in tega, koliko lobiranci ocenjujejo, da to vpliva na njih in njihovo poslovanje.”
Pri prijavljenih stikih je šlo predvsem za pridobivanje dodatnih informacij o načrtovanih ukrepih vlade glede regulacije cen in možnih oblikah (ter časovnicah) morebitne povrnitve škode podjetjem ter podajanje ocen podjetij o višini te škode. Večina stikov je potekala prek dopisov oziroma elektronske pošte.
Na vprašanje, ali so trgovci napovedali kakšne pritožbene/pravne postopke v zvezi z regulacijo, na ministrstvu odgovarjajo, da po njihovih informaicjah ne.
Zakaj napetosti?
Že sredi marca, ob začetku regulacije, je bilo jasno, da naftni trgovci ne morejo biti zadovoljni s potezo vlade Janeza Janše, ki je strošek regulacije prevalila nanje. Vlada je namreč z uredbo omejila cene, ni pa določila vira, iz katerega bi krila izpad (na primer znižanja DDV, trošarin ali katere od drugih sestavin maloprodajne cene goriva, ki jo vidimo na bencinski črpalki). Na dan, ko je predstavljal uredbo o omejitvi cen, so novinarji ministra Zdravka Počivalška večkrat vprašali, kako bodo pokrili razliko med regulirano in tržno ceno, a ni jasno odgovoril.
Po naših informacijah je vlada to naredila, ker bi znižanje dajatev enostavno povzročilo prevelik izpad za proračun. Tako so bili ob takratnih nabavnih cenah trgovci prisiljeni poslovati z izgubo. Petrol je samo v prvem krogu regulacije, ki je trajal mesec in pol, naračunal 51 milijonov evrov škode (vključujoč izgubljeni dobiček).
Kot smo na N1 razkrili kasneje, so se trgovci zanašali na ustne obljube gospodarskega ministra Počivalška, da jim bo škoda povrnjena – kar kaže na to, da je Janševa vlada vedela, da bo ceno regulacije na koncu plačal proračun, a je soočenje s tem preložila na čas po volitvah. Trgovci so ves čas regulacije ministrstvu poročali o škodi. A ministrstvo, kot smo pisali prejšnji teden, škode za prva dva tedna po naših informacijah zdaj ne želi pokriti. Postavilo naj bi se na stališče, da za prvih 15 od skupno 45 dni regulacije nima zakonske podlage za povračilo. Uradno pojasnilo ministrstva, zakaj tako stališče, še čakamo. V Petrolu, ki je v prvih 15 dneh po lastnih izračunih utrpel za 18 milijonov evrov škode, še vedno računajo na sporazumno rešitev zahtevka, zato kakšnih pravnih postopkov za zdaj niso sprožili, pravijo.
Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete o podražitvah goriv in vplivu na inflacijo:
Najprej za sprostitev blagovnih rezerv, nato za drugačno regulacijo
Nezadovoljstvo z načinom regulacije pa ni bila edina tema stikov Petrola z gospodarskim ministrstvom v času zadnje energetske krize. Iz opisov stikov v zadnjem času je med drugim razvidno, da so Petrol – in drugi trgovci – po začetku vojne večkrat poročali o stanju naftnih rezerv. Takrat se je namreč prekinila dobava ruske nafte iz črnomorskega bazena, kar je na trgu povzročilo kratkoročni ponudbeni šok – nafte ni bilo, zato so cene poskočile, dobave pa zamujale.
A zakaj so uslužbenci ministrstva ta poročila prijavljali kot lobistični stik? Kot izhaja iz opisov stikov, je Petrol takrat zaradi izrednih razmer Počivalškovemu ministrstvu predlagal sproščanje goriv iz blagovnih rezerv. Janša in Počivalšek sta v začetku marca v javnih izjavah večkrat omenila možnost sproščanja blagovnih rezerv (ena takih izjav spodaj), a je vlada na koncu izbrala samo regulacijo cen.
🇸🇮 Minister @PocivalsekZ: Naredili bomo vse, da se cene ublažijo in umirijo. Če bomo dali na trg goriva iz državnih blagovnih rezerv, bomo tudi regulirali ceno na trgu. Upamo, da to ne bo potrebno reševati na tak način. @MGRTgov
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 8, 2022
Iz registra izhaja še, da je Petrol ministrstvu poleg poziva za sproščanje blagovnih rezerv in predloga za povračilo škode večkrat predlagal tudi ukrepe za “preprečitev bodoče škode” iz naslova regulacije, kar bi lahko razumeli kot predlog za spremembo regulacije oziroma vira, iz katerega bi pokrili izpad. A na vprašanje, kakšen način regulacije so predlagali, nam v trgovcu niso odgovorili. Odgovore ministrstva pa, kot napisano, še čakamo.
Poseg v biokomponento, znižanje DDV, morda kaj tretjega?
Trenutna regulacija, ki jo je uvedla Janševa vlada, sicer velja do 10. avgusta, a jo bo verjetno nova vlada morala spremeniti.
Prvič zaradi že omenjenega pritiska trgovcev. Na Petrolu pravijo, da po začetku dela nove vlade Roberta Goloba pričakujejo čimprejšnji pogovor in dogovor o prihodnji regulaciji maloprodajnih cen, “saj se zaradi embarga razmere za naftne trgovce dodatno poslabšujejo”. Verjetno bo država, če namerava vztrajati z regulacijo, vsaj del bremena morala prevzeti nase in znižati katero od dajatev. Čeprav analitiki napovedujejo umiritev borznih cen nafte, opaznejšega znižanja cen najbrž tudi zaradi nedavno sprejetega embarga namreč ni na vidiku.
Govori se, da bi lahko posegli v delež biodizla, ki je pri nas z 10 odstotki višji od okoliških držav (v Avstriji 6,3 odstotka, na Hrvaškem 3,8, v Italiji 7) in je precej dražji od navadnega. S tem bi za nekaj malega znižali ceno dizla. Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden na zaslišanju v državnem zboru (DZ) omenil tudi možnost začasnega znižanja DDV, sicer se je zavzel za ciljane ukrepe za najbolj ranljive. Ekonomist Marko Pahor je včeraj v N1 STUDIO dejal, da ima država največ manevrskega prostora pri trošarinah, ki so po njegovih navedbah na Madžarskem za dve tretjini nižje kot pri nas.
Vse omenjeno (z izjemo zmanjšanja biokomponente) bi seveda zmanjšalo prilive v davno blagajno. Kot nadomestni vir sta Boštjančič in Golob do zdaj omenjala davek na presežne dobičke energetskih podjetij, kot ga ima Italija. Ta je za financiranje 14 milijard vrednega paketa pomoči prebivalcem in podjetjem letos uvedla enkratni 25-odstotni davek na presežne dobičke energetskih podjetij (proizvajalcev in trgovcev z nafto ter elektriko). Koliko denarja bi s takim davkom lahko zbrali, ni znano.
Da je trenutni način regulacije napačen, je v intervjuju za N1 dejal tudi gospodarski minister Matjaž Han. To področje bo sicer v domeni še neustanovljenega ministrstva za podnebje in energijo Bojana Kumra (na fotografiji spodaj), danes pa se prvič sestane delovna skupina za reševanje problema draginje, v kateri bosta poleg Kumra in Hana tudi Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko. Začeli naj bi z analizo stanja, prve ukrepe pa pripravili do konca junija.
Subvencije tranzitnim potnikom
Tik pred visoko turistično sezono, ko se tranzit skozi Slovenijo močno poveča, pa je trenuten način regulacije vprašljiv tudi, ker Slovenci ‘subvencioniramo’ gorivo tudi tranzitnim potnikom. Pri nas je trenutno denimo dizel precej cenejši kot v sosednjih državah. Pri nas liter stane 1,67 evra, na Hrvaškem 1,74 evra (vlada Andreja Plenkovića je včeraj uvedla ponovno regulacijo z zmanjšanjem trošarin in regulacijo marž), v Avstriji, Italiji in na Madžarskem prek 1,9 evra. Podobno je z bencinom. Zato bi se lahko povpraševanje precej povečalo, s tem pa tudi strošek regulacije. Država sicer pobira polne dajatve, oškodovani so trgovci, a dejstvo je, da bomo verjetno na koncu regulacijo plačevali davkoplačevalci. Cena pa se bo merila v stotinah milijonov evrov.
Na Madžarskem, kjer vlada Viktorja Orbana cene regulira vse od lanskega novembra, so nedavno spremenili ureditev tako, da je nižja cena na voljo le voznikom z madžarskimi tablicami. Izjema so tudi Slovenci in Srbi. Ostali plačujejo tržno ceno. A vprašanje je, ali je taka ureditev skladna z evropsko zakonodajo enotnega trga.
Ne nazadnje pa je vprašanje tudi, kako visoko postaviti omejitev – sploh glede na to, da umirjanja cen ni na vidiku. Dolgoročno bo regulacija, kot jo imamo danes, ogromno breme za proračun. Poleg tega prenizke cene ne motivirajo uporabnikov za manjšo in čim bolj učinkovito porabo. Avstrija, denimo, vse od začetka vojne ni regulirala cen, ki se tako gibljejo med 1,9 in dva evra za liter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje