Menu Item
Če bo zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je včeraj potrdil parlamentarni odbor za infrastrukturo, prihodnji teden na seji državnega zbora sprejet, društvo Malih delničarjev Slovenije napoveduje ustavno presojo. Obenem bo predlagalo tudi zadržanje izvajanja zakona – če bi mu ustavno sodišče ugodilo, bi to zamaknilo izvedbo večine ukrepov iz vladnega paketa pomoči zaradi naraščanja cen energentov.
Srž problema je določba, ki pravi, da se za tri mesece omrežnina za distribucijo zniža na nič. Dajatev, ki jo plačujemo vsi odjemalci, se steka k elektrodistribucijskim podjetjem (to so operater distribucijskega omrežja Sodo ter elektrodistributerji Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska), ki bi tako po predlaganem zakonu za tri mesece ostali brez glavnega vira prihodkov.
Ukrepu nasprotuje Agencija RS za energijo, ki je sicer nacionalni regulator, zadolžen za določanje višine omrežnine. Agencija je, spomnimo, z letošnjim januarjem dvignila omrežnino in naletela na ostre kritike ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca. Konec januarja je nato vlada v okviru interventnega zakona, ki prinaša paket ukrepov pomoči v energetski krizi, med drugim predlagala znižanje omrežnine. Kot smo pisali v članku Plačniki energetske bonboniere: Izpad je praktično nenadomestljiv, agencija ocenjuje, da bo izpad v teh treh mesecih 70 milijonov evrov. V mnenju k zakonu je opozorila, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov (v našem primeru torej dotične agencije). Pa tudi, da ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija, in da takšnega ali podobnega ukrepa ni sprejela niti ena država članic EU.
Kot smo že pisali, zakonodajnopravna služba DZ opozarja tudi na retroaktivnost ukrepov, ki bi veljali od 1. februarja, čeprav je zakon sredi februarja še v postopku sprejemanja.
Poslanci na včerajšnji seji odbora niso imeli posluha za ta opozorila. Nasprotno: koalicijske stranke SDS, NSi, Konkretno so po tem, ko je zakonodajnopravna služba DZ med drugim opozorila, da v predlogu ni jasno določeno, zakaj znižujejo samo omrežnino distribucijskega omrežja, ne pa tudi prenosnega, z amandmajem znižanje omrežnine razširila še na prenosno omrežje. Tu se omrežnine stekajo k operaterju Elesu, ki bi imel v treh mesecih za 25 milijonov evrov izpada.
Kje so v zgodbi mali delničarji?
Ukrep znižanja omrežnine pa je očitno razjezil tudi (vsaj nekatere) male delničarje. Vseh pet elektrodistribucijskih podjetij je v 80-odstotni lasti države, preostalo pa so mali delničarji. Gre za raznovrsten nabor vlagateljev, med katerimi najdemo vrsto pokojninskih skladov, tudi državna podjetja (na primer Cinkarna Celje ima v lasti 0,7 odstotka Elektra Celje), družbo Kalantia Limited Igorja Laha, ki ima v lasti 3,7 odstotka Elektra Celje.
Društvo MDS, ki ga vodi Rajko Stanković, zastopa del malih delničarjev (katere, ni znano). Meni, da se z zakonom posega v njihovo lastninsko pravico. Ukrep bo namreč zmanjšal dobičke elektrodistributerjev, s tem pa višino dividend za delničarje. Podobno je opozorila tudi Agencija RS za energijo. Čeprav se je država kot lastnica elektrodistributerjev pripravljena odpovedati donosu, tega ne more storiti tudi v imenu manjšinskih delničarjev, kar pomeni, da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev, menijo na agenciji.
V Društvu MDS obenem menijo, da država s tem potiska elektrodistributerje v ekonomsko nevzdržni položaj. Čeprav minister trdi, da se bo znižanje omrežnine pokrilo iz dobičkov, v društvu ugotavljajo, da ti niso tolikšni. Leta 2020 je država od teh podjetij pobrala za deset milijonov evrov dividend. Ob letošnjem boljšem gospodarskem položaju bo verjetno tudi ta znesek višji, a še vedno daleč od 70 milijonov evrov, kolikor znaša izpad. V Društvu MDS zato opozarjajo, da to pomeni manj denarja za investicije v omrežje, ki potrebuje veliko vlaganj za prilagajanje na obnovljive vire energije. Opozarjajo pa tudi, da se bodo z izpadom dvignili kazalci zadolženosti, ki so pomembni zaradi zavez do bank, pri katerih imajo podjetja najeta posojila. Če podjetja te zaveze kršijo, jim lahko banke posojila v skrajnem primeru celo odpokličejo.
Zaradi vsega skupaj v Društvu MDS napovedujejo, da bodo, če bo v ponedeljek zakon sprejet, zahtevali ustavno presojo in začasno zadržanje njegovega izvajanja, kar pa bi zamaknilo tudi večino vladnih pomoči v času naraščajočih cen energentov (do zdaj je vlada namreč znižala trošarine na elektriko in energente, glavnina ukrepov pa bo aktivirana, če bo interventni zakon sprejet).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje