V Cankarjevem domu se je sklenilo praznovanje 60-letnice Bralne značke. Na tradicionalni prireditvi Zlata bralka, zlati bralec so podelili priznanja mentorjem in dolgoletnim sodelavcem gibanja ter obujali spomine na začetke. Bralna značka je v slovenski bralni kulturi pustila velik pečat, je v nagovoru dejal predsednik republike Borut Pahor.
Vsi, ki so skozi desetletja soustvarjali in razvijali Bralno značko, so mladim skozi osnovno šolanje po besedah Boruta Pahorja podarili nekaj, kar je nenadomestljivo – okrepili so zavedanje o lastnem jeziku in narodni zavesti ter pridobili temelj, na katerem lahko kot odrasli gradijo svojo ustvarjalnost in kritično misel. Njihovo delo je označil za dragoceno poslanstvo, s katerim mlade učijo ljubezni in spoštovanja do branja in književnosti.
Gibanju je zaželel obetavno prihodnost, mentorice in mentorji pa po predsednikovih besedah pomembno prispevajo k temu, da se skupaj z mladimi ljudmi razvija nova samozavest, ki bo pomembna za naslednja leta in desetletja. “Tudi zaradi vašega dela bo mladim pri njihovem svobodnem duhu in svetovljanstvu za vedno ostala zavest, da pripadajo tej besedi, temu jeziku, njeni tradiciji, ostala pa bo tudi zavezanost njeni prihodnosti,” je dejal Pahor kot častni pokrovitelj 60-letnice.
Predsednik Društva Bralna značka Marko Kravos je po “času kužnega obsedenega stanja” izrazil občutek, da se branje kot poezija, domišljija, zgodba in zavest človeštva danes tehta v karatih, kot “suho zlato, ki sije v svojem nerjavečem listu, da premaguje tesnobo in degeneracijo posameznika in družbe”. Ta posebnost bralne kulture se po njegovem mnenju še posebej izkazuje na Slovenskem, kjer nacionalno rojstvo iščemo vse od obrednih besed v Brižinskih spomenikih. V svoji besedi smo obstali še nadaljnjih tisoč let, s knjigo pa bomo krepili svojo odpornost do virusov in drugih groženj tudi naprej, je prepričan Kravos.
Branje za rast in duhovni razvoj
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, v okviru katere Bralna značka deluje kot eden od nacionalnih programov, pa je izpostavila, da je gibanje leta 1961 nastalo iz prepričanja, da je branje nujno potrebno za rast in duhovni razvoj. Od takrat se je razširilo v vse smeri po Sloveniji in v zamejstvo. Tudi danes po njeni oceni ne izgublja zagona, čeprav ubira sodobne poti, ki jih terja čas. “Širjenje bralne kulture je širjenje znanja, krepitev identitete, samozavesti in naroda kot celote,” je dejala.
V okviru Bralne značke že 19 let izhaja zbirka Zlata bralka, zlati bralec, v kateri izide knjiga kot darilo najbolj zvestim bralcem. Letos je v njej izšla knjiga Kjer veter spi Damijana Šinigoja. Na današnji istoimenski prireditvi pa so podelili častna članstva ter priznanja najbolj zaslužnim soustvarjalcem gibanja. Podelili so tudi zlati znak, ki ga je prejel Jože Zupan za 50 let delovanja v nacionalnem odboru Bralne značke.
Praznovanje obletnice se je sicer začelo lani na Prevaljah, kjer je Bralna značka, ki spodbuja k branju v prostem času, tudi nastala na pobudo ravnatelja tamkajšnje osnovne šole, pisatelja Leopolda Suhodolčana in profesorja slovenskega jezika Stanka Kotnika.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!