Pristojni odbor Evropskega parlamenta je danes sprejel dopolnjen predlog akta o svobodi medijev, po katerem bi morale države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Z njim naj bi tudi zagotovili, da bodo nova pravila veljala za vse medijske vsebine ter povečala preglednost medijev v EU.
Odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje v danes sprejetem besedilu med drugim navaja, da bi morale države članice javne medije financirati iz večletnih proračunov, da bi preprečile politično vmešavanje in zagotovile proračunsko predvidljivost, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Predlog tudi prepoveduje vse oblike vmešavanja in pritiska na medije, vključno s siljenjem novinarjev, da razkrijejo svoje vire, dostopom do šifriranih vsebin na njihovih napravah in uporabo vohunske programske opreme proti njim. Uporaba slednje je upravičena le za preiskavo hudega kaznivega dejanja, kot sta terorizem ali trgovina z ljudmi.
Evroposlanci predlagajo tudi omejitev javnega oglaševanja, dodeljenega posameznemu ponudniku medijev, spletni platformi ali iskalniku, na 15 odstotkov celotnega oglaševalskega proračuna, ki ga ta organ dodeli v posamezni državi EU.
Mediji bi bili zavezani objaviti informacije o tem, kdo je njihov lastnik in kdo ima od tega neposredno ali posredno korist. Evropski parlament želi tudi, da mediji poročajo o državnem oglaševanju in državni finančni podpori, tudi kadar prejemajo javna sredstva iz nečlanic EU. Ponudniki medijskih storitev bi morali tudi poročati o vsakem morebitnem navzkrižju interesov in poskusih vmešavanja v uredniške odločitve.
“EU se lahko zoperstavi grožnjam na področju medijev”
Da bi velikim spletnim platformam preprečili samovoljno brisanje ali omejevanje vsebine v medijih v EU, Evropski parlament predlaga postopek samoprijave in preverjanja. Predlagajo tudi 24-urno pogajalsko okno, v katerem bodo sodelovali nacionalni regulativni organi, preden lahko velika spletna platforma ukine ali omeji vsebino.
Evropski poslanci tudi želijo, da bi bil novi Evropski odbor za medijske storitve pravno in funkcionalno neodvisen od Evropske komisije ter bi lahko deloval samostojno. Predlagajo še, da bi pri delu odbora sodelovala neodvisna skupina strokovnjakov, ki bi zastopala stališča medijskega sektorja in vključevala civilno družbo.
Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki je kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe aktivno sodelovala pri pogajanjih o besedilu, je po glasovanju v odboru izpostavila, da bodo mediji in novinarji s to zakonodajo končno dobili posebno mesto v vsej EU, dosedanje škodljive prakse pa bodo preprečili. Evropski akt o svobodi medijev je označila za trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi svobode medijev.
“Evropska unija končno dobiva orodje, da se zoperstavi vsem grožnjam na področju medijev in srčno upam, da bo Evropska komisija ta zakon tudi dosledno izvajala,” je v sporočilu za javnost še zapisala Joveva.
O spremembah mora pred nadaljnjimi posvetovanji s Svetom EU odločati Evropski parlament. Predvidoma bo to storil na plenarnem zasedanju, ki bo od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu.
Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila sredi septembra lani. Podpredsednica, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova je že pred tem pojasnila, da je komisija tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.
Svet EU je stališče za pogajanja z Evropskim parlamentom sprejel konec junija. Cilj Evropske komisije, Sveta EU in Evropskega parlamenta je, da bi dogovor dosegli še pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!