V Cankarjevem domu bodo v ponedeljek odprli prvo in največjo razstavo o slovenskem punku in fotografiji. Gre za kuratorski punk podvig, ki je nastal v okviru raziskovalnega projekta na ZRC SAZU. Kot je ob predstavitvi razstave pojasnila kustosinja Marina Gržinić, je razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem, nastala v času, ko tema punka spet postaja aktualna.
Kot je povedala kustosinja Marina Gržinić, ki je postavitev zasnovala v sodelovanju z Jovito Pristovšek, so želeli predstaviti slovenski punk oziroma punk v Sloveniji, ki je bil bistveno drugačen kot punk v tujini. “Vzniknil je v povsem drugačnem zgodovinskem kontekstu,” je pojasnila Gržinić ter dodala, da se je denimo britanski punk razvijal v okviru kapitalizma, slovenski pa se je dogajal v socializmu. “Gre za povsem različne družbene okoliščine, konteksti so bili drugačni tako v smislu zgodovine kot tudi telesa in tega, kako postaneš viden v javnem prostoru,” je pojasnila.
“Fotografija je bila vedno socialistični medij, bila je zelo močna in prisotna, punk pa je prinesel še povezavo z drugimi mediji, ki tedaj niso bili uveljavljeni, denimo videom,” je poudarila Gržinić. Poleg fotografij, ki bodo razstavljene v Galeriji Cankarjevega doma, so namreč v razstavo vključene tudi avdio kasete in posnetki na kasetah VHS ter kopica izrezkov iz časopisov.
Uradnih medijev, ki so dokumentirali dogajanje na ljubljanski subkulturni in alternativni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo sicer razmeroma malo. Med njimi sta bila Mladina in Radio Študent, galerija Škuc pa je umetnikom ponujala javni prostor za izražanje. Kot je še pojasnila Gržinić, noben umetniški medij ne more živeti brez svojega konteksta. “Punkovske fotografije ni brez punka in tudi punka ni brez fotografije. Nista eno, a tudi nista dvoje,” je poudarila in zaključila, da so tako v razstavo vključili tudi razmišljanje o estetiki, ki jo ta pluralnost proizvaja, ter interpretacijah, ki jih ponuja.
“Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog. Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet,” je še pojasnila Gržinić.
Del fotografij so izbrali tudi v sodelovanju z Natašo Strlič, muzejsko svetovalko in kustosinjo iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je skrbnica arhiva fotografij Toneta Stojka in Janeza Bogataja. Kot je poudarila Strlič, razstava ponuja izjemen vpogled v preteklost ter v prepletanje tistega časa.
Razstava je nastala v okviru raziskovalnega projekta ZRC SAZU Oblikovanje novega kulturnega polja v Sloveniji v 1980-ih: civilna družba med nacionalističnimi politikami in medkulturnim sodelovanjem. Na ogled bo do 30. januarja 2024 v Galeriji Cankarjevega doma, spremljalo jo bo več spremljevalnih dogodkov in komentiranih vodstev.
Obdobje, ki ga ni mogoče misliti neosebno
Kot je pojasnila direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, je pobuda za razstavo prišla z ZRC SAZU, sprejeli pa so jo tudi zato, ker se zdi pravi trenutek, da se na 80. leta pogleda z znanstvenega zornega kota. “80. leta so močno zaznamovala tranzicijo slovenske družbe ter tudi 90. leta, vpisana pa so tudi v čas, ki ga živimo danes,” je pojasnila Cetinski in dodala, da je Cankarjev dom idealni prostor za razstavo.
“Po eni strani je imel in še vedno ima izrazito državotvorno funkcijo, po drugi strani pa pod vprašaj postavlja mehanizme moči v družbi ter nosilcem oblasti nastavlja pomembno ogledalo,” je pojasnila. “Cankarjev dom je mehanizem za konstrukcijo in sočasno dekonstrukcijo oblasti.”
Kot je še poudarila, so bila 80. leta čas, ko se je star sistem začel poslavljati, nov pa še ni nastopil. “Imeli smo občutek, da je v umetnosti in kulturi nastopilo obdobje neskončne svobode ter da je samo nebo tisto, ki nas omejuje. Bil je zelo specifičen čas, za katerega dvomim, da se bo za časa mojega življenja še kdaj ponovil,” je še zaključila.
Vodja projekta, zgodovinar in direktor ZRC SAZU Oto Luthar pa je ocenil, da so umetniške refleksije nekega časa enakovreden dokument siceršnjemu zgodovinopisju. Kot je poudaril, sicer tega obdobja ni mogoče misliti neosebno. Šlo je za čas, ko je bila Ljubljana, kot se rad izrazi pesnik, pisatelj in novinar, ustanovitelj Muzeja Punk Kulture in nekdanji frontman (post)punk zasedbe Via Ofenziva Esad Babačić, ravno prav melanholična in meglena.
Z gradivom spominjajo na delovanje zasedb, ko so bile Pankrti, Otroci socializma, O! KULT, Via ofenziva, Lublanski psi in Kuzle. V ta namen so svoje arhive odprli fotografi, ki so z objektivi spremljali skupine na njihovih nastopih v Študentskem naselju in na Metelkovi, med njimi Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Elena Pečarič, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Mladen Romih, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Jane Štravs ter Igor Vidmar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje