Zombi apokalipsa je motiv, zlajnan kot ideja o ekranizaciji videoiger. Oboje je bilo že večkrat narejeno, a še nikoli tako uspešno kot serija HBO The last of us (Poslednji od nas), ki je v nedeljo zvečer doživela zaključek prve sezone. Kako je ustvarjalcem serije uspelo ustvariti produkcijsko dovršeno ljubezensko zgodbo, polno težkih čustev in lepote v postapokaliptičnem svetu zombijev, in obrniti trende industrije na glavo? Govorili smo z Boštjanom Gorencem - Pižamo, Aljošo Harlamovom in Luko Marčetičem.
Ko je HBO napovedal ekranizacijo ene najbolj znanih videoiger The last of us (Poslednji od nas), so velika pričakovanja spremljali tudi precejšnji dvomi. Marsikdo ni pričakoval, da bo ustvarjalcem uspelo prepričati kritično maso gledalcev, ki bi upravičila njihov primat na področju TV-produkcije in iz zombijev ustvariti še eno kultno serijo.
The last of us je videoigra, ki jo je ustvarilo podjetje Naughty Dog in jo leta 2013 poslalo na trg prek Sonyjevega Playstationa. Gre za akcijsko avanturo, postavljeno v postapokaliptični svet, ki mu dominirajo zombiji. Razvoj zombijev je zakrivila gliva, ki se je razvila in prešla na ljudi. Tihotapec Joel mora skozi divjo pokrajino ZDA prepeljati 14-letno Ellie. Ta ima v sebi protitelesa, ki bi lahko rešila človeštvo. Med prebijanjem skozi uničeni postapokaliptični svet, poln distopičnih elementov in pobijanja zombijev (in ljudi), Joel in Ellie razvijeta posebno vez. The last of us velja za eno najbolj cinematično posnetih iger. Do danes je bilo prodanih več kot 20 milijonov izvodov igre.
Zakaj še ena zombijščina in zakaj je bila uspešna, sta prvi in najbolj ključni vprašanji serije Poslednji od nas.
“V svojem bistvu to ni serija o zombijih. Nekje sem bral in zelo se strinjam s tem, da je to serija o ljubezni. To je serija o tem, kaj ljudje počnemo za tiste, ki jih imamo radi, kaj smo pripravljeni žrtvovati, koliko smo pripravljeni iti čez svoja načela za ljudi, ki nam nekaj pomenijo,” razmišlja prevajalec in soustvarjalec podkasta Glave Boštjan Gorenc – Pižama. Prav odnos med liki in njihov razvoj je rdeča nit nadaljevanke, ki je začinjena z močnimi čustvi. Ti zaznamujejo vse markantne dogodke: od izgube hčere in partnerke, izgube matere le nekaj ur po porodu, ki je postavil temelj zgodbe, do končnega Joelovega sebičnega žrtvovanja ducatov ljudi, da bi samemu sebi preprečil še eno izgubo. “Zaključek je pričakovan, ampak on to naredi iz čiste sebičnosti, ker ne bi prenesel še ene izgube,” pove Gorenc.
Začetek serije ima močne elemente klasične “zombijščine”, zgodba sledi igri in ponudi znanstveno veliko bolj dodelane vzroke za pandemijo kot prejšnje. Ljudi v zombije ne spremeni virus, temveč spore glive iz rodu Cordyceps. Te se zaradi globalnega segrevanja prilagodijo in preidejo na človeka. Ta del zgodbe zveni neverjetno prepričljivo. Kako glive spremenijo mravlje v “zombi mravlje”, je v BBC-jevi seriji Planet Zemlja pred leti pojasnjeval David Attenborough, zato so se ljubitelji serije hitro začeli spraševati, ali je vse to mogoče. Vprašanju, ki ga je sprožila serija, so se z znanstveniki posvetili kolegi iz Frekvence X. Dejstva in statistični podatki, povezani z zombi apokalipso, so navdihnili tudi Statistični urad Republike Slovenije.
Ste se tudi vi okužili z navdušenjem nad serijo #TheLastOfUs? Fani, roke gor, da se preštejemo!
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) March 9, 2023
Če je vaša roka visoko v zraku, vas bo verjetno navdušil podatek, da je bil vsak peti prebivalec Slovenije rojen po izbruhu gliv, ki so 26. septembra 2003 sprožile zombi apokalipso. pic.twitter.com/XK7GpGguHY
Ko zombiji zaigrajo na čustva
“Pet od devetih epizod me je spravilo v jok, pa tega sicer ne doživljam ob gledanju serij,” priznava režiser, igralec in ljubitelj videoiger Luka Marčetič. Pojasnjuje, da je serija v prvih delih nekoliko manj sledila igri kot pozneje v sezoni ali na koncu, ko ji sledi skorajda do potankosti. Celo dialogi so enaki.
V tretji epizodi, ki jo je režiral Peter Soar, so se ustvarjalci odmaknili od zgodbe iz igre, jo razvili in dodelali tako, da po mnenju mnogih velja za eno najboljših. Po februarski premieri tega dela (z naslovom Dolgo dolgo časa), v katerem spremljamo ljubezensko zgodbo, skupno življenje in smrt Billa in Franka, so nekateri ugledni mediji serijo že razglasili “za najboljše, kar bo letos ponudila televizija”.
“Ta ljubezenska zgodba me je uničila. Stisne te, ker ju spremljaš od začetka njune zveze do skupnega konca. Veš, da nas vse to nekoč čaka,” pojasnjuje Marčetič. Tudi Gorenc meni, da je ta epizoda najbolj čustvena, čeprav čustva močno dominirajo v vsaki epizodi. Nasilje v seriji ni nikoli eksplicitno pokazano, kar izpostavi kot pozitiven presežek. “Na nobeni točki se ne fetišizira nasilja, nikoli ne pokažejo smrti, ni scene, ob kateri bi se lahko naslajali nad nasiljem. Niti v zadnjem delu, ko gledamo milostno smrt mame Ellie, tega ne vidimo, izpostavlja Gorenc in v žargonu revije Joker slikovito doda, da serija “ni samo ‘radostni razčefuk’, ampak cela gora čustev”.
V naslednjih delih serije so se ustvarjalci vedno manj odmikali od zgodbe iz igre in ji na koncu skorajda do potankosti sledili, pojasnjuje Marčetič, ki je odigral oba dela videoigre. Z vseskozi jasnim in očitnim brzdanjem krvoločnih, strašljivih zombijev, ki v igri na Joela in Ellie prežijo na skoraj vsakem koraku.
Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe, eden od ustvarjalcev podkasta O.B.O.D., je poznavalec zombijevskega žanra. Pravi, da je Poslednji od nas “verjetno prva oziroma najbolj uspešna ekranizacija videoigre na televiziji. Kar so do zdaj delali, se ni niti približalo tej kakovosti. Znotraj zombijevskega žanra, postapokalipse, distopije serija ne prinaša nič novega. Osredotočenost na dramo, like in njihova medsebojna razmerja, skupaj z izjemno produkcijo in igralsko zasedbo, so ustvarjalci uporabili v formuli, ki jo HBO že dobro pozna iz Igre prestolov, pa tudi drugih uspešnic, na primer Sopranovi, The Wire, ter ustvarili še eno kultno serijo, ki ujame duh današnjega razvoja televizije,” strne misli o seriji.
Recept za uspeh
HBO nikoli popolnoma ne razkrije proračuna za svoje produkcije, a po ugibanju novinarjev The New Yorkerja naj bi prva sezona Poslednjih od nas prejela več kot prvih pet sezon serije Igra prestolov, ki pa še vedno velja za najuspešnejšo serijo mreže HBO. Za prvo sezono Poslednjih od nas je mreža namenila več kot 93 milijonov evrov, poroča GQ.
“Produkcija je bila obsežna, HBO je menda gradil vse sete, torej celotna naselja, maske zombijev naj bi stale tudi po nekaj sto tisoč dolarjev, efekti so dodelani. Produkcijsko je tudi ta njegova serija na najvišjem nivoju,” razlaga Marčetič, preden preide na hvalo režiserjev in scenaristov.
Ni zanemarljivo, da sta bila glavna ustvarjalca serije Neil Druckman, ustvarjalec videoigre in eno najbolj vročih scenarističnih imen Craig Mazin, ki je bil scenarist HBO-jeve serije Černobil in je zanjo prejel tudi dva emmyja. Vsako epizodo so zaupali drugemu režiserju, med katerimi so se zvrstila prav tako osupljiva imena, kot je Sarajevčanka Jasmila Žbanić (nominiranka za tujejezičnega oskarja in dobitnica mnogih nagrad), Jeremy Webb (nominiran za bafto in zlatega medveda), Iranec Ali Abbassi (prejemnik evropskega oskarja). “To so režiserji, polni nagrad,” pojasnjuje Marčetič.
Naslednja sestavina HBO-jevega recepta za uspeh Poslednjih od nas – tista, ki jo gledalci najprej opazimo, pa je igralska zasedba. Pedro Pascal je trenutno eno najbolj vročih igralskih imen. Poleg očetovske figure, ki jo igra v tej seriji, podobno vlogo zaseda tudi v Disneyjevem Mandalorianu. Bella Ramsey, ki je z njim že igrala v Igri prestolov, mu kljub starosti zelo dobro parira, se strinjajo naši sogovorniki. Med stranskimi liki se pojavljajo izjemna igralska imena, med katerimi so tudi igralci, ki so ustvarjali že videoigro.
Strategija četrte različice televizije
“Tudi zombijade se ne more več prodati tako, da imaš v seriji zombije, ki jih pobijaš. Ljudje zahtevajo vedno bolj kompleksne zgodbe, tudi znotraj posameznih žanrov, in HBO je tisti, ki to počne. Tega se ne da razširiti na vse pretočnike,” poudarja Harlamov in nadaljuje, da ima Netflix drugo strategijo. “Toliko vsebin zmeče, tu in tam mu uspe z neko kultno serijo, kot je Stranger things, a načelno strelja na vse strani. “HBO se drži svojega reka, da je več kot televizija, in to naredi njegovo produkcijo tako kakovostno. Pred 20 leti si nismo mogli predstavljati, da je lahko serija tako cinematična, in tudi to je posebnost zlate dobe televizije.”
Da smo še vedno v zlati dobi televizije, bi lahko pričalo tudi, da je na večer zaključka prve sezone Poslednjih od nas potekala podelitev oskarjev, na kateri se je kot posebni gost in eden od podeljevalcev nagrad pojavil tudi Pedro Pascal. HBO-jevo serijo si je tistega večera ogledalo rekordno število gledalcev (8,2 milijona). Iz tedna v teden si jo je ogledalo približno milijon gledalcev več. Ti podatki so pomembni, ker si je zadnji del serije ogledalo 75 odstotkov več gledalcev kot prvi del, kar je redkost. Zmajeva hiša, ki je kljub vsemu postavila tudi nove mejnike gledanosti, je ob predvajanju zadnjega dela zabeležila okoli 700 tisoč gledalcev manj kot ob premieri.
Preberite še: Zmajeva hiša: spletke, porodi in incest v ospredju “telenovele z zmaji”
Harlamov meni, da je tedensko predvajanje serij, ki se jih pri HBO še vedno držijo, dober recept za pridobivanje gledalcev, ker se imajo ljudje priložnost pogovarjati o serijah, “množica govora in pogovora o tej seriji se je valila kot snežna kepa”, dodaja. Nedvomno so k temu pripomogli tudi široka skupnost ljubiteljev, uradni podkast serije in strateške odločitve ponudnika, ki je predvajanje omogočil tudi na drugih platformah pretočnih vsebin.
Vzpon močnih ženskih likov
Močni ženski liki so v vzponu, vloge vedno pogosteje dobivajo izkušene, starejše igralke ali mlade, ki gradijo močne karakterje, kot v seriji Poslednji od nas. Michelle Yeo, ki se je v nedeljo zvečer v zgodovino zapisala kot prva Azijka z oskarjem za glavno žensko vlogo v filmu Vse povsod naenkrat, je v zahvalnem govoru nagovorila ženske: “Dame, nikoli ne dovolite nikomur, da bi vam povedal, da so vaša najboljša leta mimo.”
To je zanimivo iz dveh razlogov. Ker v minulem letu spremljamo (ponovni) vzpon igralcev srednjih let, kar lahko pomeni, da se tudi Hollywood spreminja in postaja bolj inkluziven: Brendan Frasier, Jennifer Coolidge, Michelle Yeo, Pedro Pascal, Winona Ryder … in ker opažamo (počasen) vzpon močnih ženskih likov v serijah in filmih. Marčetič pravi, da je ustvarjalcem Poslednjih od nas uspelo tudi na tem področju. “Vsi ženski liki so dodelani, močni, in tega bo vedno več na televiziji,” meni.
"Ladies, don't let anyone tell you you are ever past your prime." - Michelle Yeoh #Oscars pic.twitter.com/Kghu1jx53F
— philip lewis (@Phil_Lewis_) March 13, 2023
Harlamov govori o bolj vključujoči družbi in dejstvu, da “morajo današnji scenaristi paziti na veliko stvari. Zahteve gledalcev so velike, ne želimo ženskih likov, ki bi bili odvisni od drugih. Kompleksni liki niso stereotipni, zato tudi Ellie ne more biti stereotip, ampak samostojen lik, z močno izdelanim karakterjem, ker to zanima gledalce in se tudi kaže v tej seriji.”
Arhetip antiheroja je HBO-jev znani pristop k razvoju likov, ki skozi zgodbo rastejo. Otrok, sirota, ki pride naproti liku antiheroja, ki se sprva temu otroku in obvezi upira, prinese dinamiko razvoja likov in njunega odnosa. Gre za motiv, ki ga lahko vidimo tudi v drugih uspešnih serijah: Mandalorian, Veščec, Stranger things … Harlamov meni, da gre za nasprotni učinek stereotipnega materinskega lika, posledično pa je “mati v sodobnih serijah velikokrat potisnjena ob rob, v lik žrtve, ki pogosto tudi hitro umre, kot je tudi v tej seriji”. A dodaja, da vloga in lik Michelle Yeo lahko prineseta nov trenutek pri razvoju močnih materinskih likov tudi v serijah.
“Nedvomno ima serija Poslednji od nas vse elemente sodobne televizije, tega, kar gledalci zahtevamo in kar produkcija omogoča,” zaključuje Harlamov.
Ustvarjalci so že potrdili še dve sezoni, ki naj bi temeljili na drugem delu videoigre. Medtem ko je Marčetič skeptičen, kaj lahko ponudijo, saj je osnova drugega dela manj kompleksna zgodba o maščevanju, ki ga sprožijo posledice Joelovih dejanj v zadnjem delu prve sezone, pa Gorenc upa, da bo fokus na tem, kako glavna lika delujeta v urejeni družbi, ko nista na begu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
