Zlata palma v Cannesu letos v roke romunskemu režiserju Cristianu Mungiuju

Veliko nagrado žirije, drugo najpomembnejšo nagrado festivala - takoj za zlato palmo, ki jo je letos za film Fjord prejel romunski režiser Cristian Mungiu -, je prejel družbenokritični triler Minotaur (Minotaver) režiserja Andreja Zvjaginceva. V konkurenci za nagrado je bilo letos 22 filmov.

Mungiu v filmu nastavi ogledalo sodobni družbi s prikazom dveh skrajnosti - ultrakonservativne protestantske družine, ki se iz Romunije preseli na Norveško, in angažirane družbeno podprte nevladne skupine, ki skrbi za zaščito otrok pred nasiljem staršev. Mungiu je postal deseti režiser v zgodovini, ki je zlato palmo osvojil že dvakrat. Prvič jo je prejel leta 2007 za dramo o splavu 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva.

V filmu Minotaur v Franciji živeči ruski režiser Zvjagincev ljubezenski trikotnik iz filma Nezvesta Claudea Chabrola prestavi v Rusijo in v leto 2022. A Chabrolov ljubezenski zaplet je pri Zvjagincevu le ozadje za prikaz sodobne Rusije, s katerim razgali delovanje njene politične in gospodarske nomenklature, najvišjih slojev družbe v posebnem trenutku, ob napadu na Ukrajino.

Nagrado žirije je na nocojšnji slovesnosti prejel Das geträumte Abenteuer (Sanjska pustolovščina), ki ga je režirala nemška režiserka Valeska Grisebach. Film pripoveduje o arheologinji, ki sodeluje pri izkopavanjih v obmejne bolgarskem mestu. Ko se odloči pomagati staremu znancu, se vedno bolj zapleta v kriminalno okolje.

Nagrado za najboljšo režijo je žirija namenila režiserjema filma La bola negra (Črna krogla) Javierju Calvu in Javierju Ambrossiju ter poljskemu režiserju Pawlu Pawlikowskem za film Vaterland (Očetnjava). Calvo in Ambrossi sta posnela kvirovsko epopejo v duhu Federica Garcie Lorce, ki se razteza čez več desetletij. Film Pawlikowskega prepleta politično zgodovino in intimni odnos med očetom in hčerko, pisateljem Thomasom Mannom in njegovo hčerko Eriko, ki potujeta od Frankfurta do Weimarja po domovini, ki je leta 1949 v ruševinah.

Za najboljši scenarij je bil nagrajen Emmanuel Marre za zgodovinsko dramo Notre Salut z angleškim naslovom A Man of His Time, ki jo je tudi režiral.

Nagrado za najboljšo žensko vlogo sta prejeli Virginie Efira in Tao Okamato za film All of a Sudden (Nenadoma) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija. Tih in meditativen film pripoveduje o direktorici doma za ostarele v Parizu, ki želi uvesti novo metodo oskrbe, a naleti na odpor. Ko spozna japonsko umetnico, ki umira za rakom, se med ženskama razvije globoka vez.

Nagrado za najboljšo moško vlogo sta prejela Emmanuel Macchia in Valentin Campagne za vlogi mladih vojakov med prvo svetovno vojno v filmu Coward (Strahopetec) režiserja Lukasa Dhonta.

Žiriji je letos predsedoval južnokorejski filmski ustvarjalec Park Chan-wook.

Zmagovalni film tekmovalne sekcije un certain regard (posebni pogled) je avstrijsko nemški film Everytime (Vsakič) režiserke Sandre Wollner.

Zlata palma za najboljši kratki film je šla filmu Para Los Contrincantes (Za nasprotnike) režiserja Federica Luisa.