SNG Drama Ljubljana tudi v novi sezoni v eksilu: "Negotovost bo beseda tega leta"

Danes mineva 705. dan, odkar je Drama v eksilu. Gradbena dela stojijo, hiša je zaprta. Nekaj malih prostorov sicer uporabljajo za skladišče, a ne dogaja se nič.

"V pogovorih z ljudmi ugotavljam, da ne razumejo, da dela dejansko stojijo," je pred dotrajano fasado osrednjega slovenskega gledališča ter pred zborom velike večine zaposlenih, igralcev, tehnikov, dramaturgov, režiserjev, projektantov in nekdanjih ravnateljev povedala ravnateljica Drame Ivana Djilas in dodala: "Ne stojijo pa samo dela, stojijo tudi pogovori o delu. Smo v fazi negotovosti in čakanja. Čakamo in čakamo."

Kot je na razgrnitvi prihodnjega repertoarja Drame pojasnila ravnateljica, bo tako v središču sezone 2026/27 prav negotovost. Negotovost, ki izhaja iz položaja Drame kot tudi iz sveta. "Negotovost bo verjetno beseda tega leta. Naš mali negotovi svet znotraj velikega sveta, ki je v negotovosti. In prav o tej večji negotovosti bi se radi to sezono pogovarjali. In o njenem kontrapunktu - varnosti, predvidljivosti, redu," je v uvodniku repertoarne knjižice zapisala Djilas.

A prav ta negotovost je pogosto tudi vir umetniškega navdiha. Tako so v 705 dneh v izgnanstvu izvedli 716 dogodkov s skupno 100.955 obiskovalci. Odigrali so 477 predstav, vrata odprli 18 gostovanjem in organizirali 178 različnih družbenih dogodkov. Z dvignjeno pestjo in zagonom pa korakajo tudi novi sezoni naproti, ko se bo na Velikem odru in v Mali drami zvrstilo 11 novih premier, peterica prvih slovenskih in štiri krstne uprizoritve.

Negotovost skozi dramska besedila

Repertoar sezone 2026/27 negotovost, v kateri se je znašla Drama, naslavlja skozi raznovrstna besedila. 19. septembra se bo sezona začela s prvo slovensko uprizoritvijo drame Ivana Viripajeva Iranska konferenca v režiji Nine Rajić Kranjac. Kot je povedala režiserka, se bo tako sezona začela z avtorjem, ki se je zaradi avtokracije odrekel ruskemu državljanstvu in prav tako zaživel v eksilu.

Oktobra bo sledila prva slovenska uprizoritev priredbe Letoviške trilogije Carla Goldonija v režiji Diega de Bree, ki, kot pravi sam, na negotovost ne gleda zgolj kot na grožnjo. "Šele ko se znajdemo pred negotovostjo, se odpirajo tiste stvari, ki so najgloblje ter najmanj izrečene, tam se neka kreacija šele zgodi."

Januarja v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj na oder prihaja uprizoritev drame changes Maje Zade v režiji Jana Krmelja.

Februarja pa krstna uprizoritev po naročilu Drame napisane igra Milana Ramšaka Markovića SVN - Slavinje na Dolenjskem v režiji Sebastijana Horvata, ki v idilično slovensko vasico postavi delavce iz Šrilanke, koncept predstave pa se glede na aktualno politično situacijo spreminja. "Predstavo tako posvečamo novi vladi in novemu predsedniku vlade," je na današnji razgrnitvi repertoarja dejal Horvat.

Aprila 2027 pa bo premierno uprizorjena Čehov Češnjev vrt v režiji Nine Šorak. Slavna drama o izgubi in negotovi usodi posestva bo tako sklenila sezono Velikega odra.

V Mali Drami bodo sezono začeli s prvo slovensko uprizoritvijo igre Nam se to ne more zgodit Bettine Wilpert v režiji Eve Nine Lampič, ki se tematsko navezuje na vprašanji spolnega nasilja in prijave posilstva. Novembra bo sledila premiera prve slovenske uprizoritve dela sodobnega švedskega avtorja Jonasa Hassena Khemirija Sto nas je. Na oder jo bodo postavili v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, pod režijo pa se bo podpisal Peter Petkovšek. Kot je povedal, se s pojmom negotovosti ukvarjajo skozi celoten tekst, saj raziskujejo vprašanje razklanosti identitete in mnogoterosti sebstva. "Kaj se zgodi, ko se kar naenkrat znajdemo razklani na ogromno koščkov na vseh možnih krajih hkrati in ko se ti delčki, lokacije in možnosti med seboj srečujejo, spajajo in oplajajo ter so hkrati v konfliktu," se sprašuje.

Sledila bo krstna uprizoritev priredbe drame Moj svet izginja počasi srbske dramatičarke Olge Dimitrijević v režiji Bojane Lazić, kjer bodo gledalci spremljali usodo beograjskih stark, "živih arhivov socializma", kot jih opiše avtorica, ki se v sodobnem neoliberalnem svetu borijo za svojo pravico.

V režiji Luke Marcena bodo na oder postavili Ionescovo igro Stoli. Kot je povedal Bojan Emeršič, ki bo v predstavi, ki je postavljena v retrofuturistično okolje na robu civilizacije, na odru stal skupaj z dolgoletnim igralskim kolegom Gregorjem Bakovićem, upa, da bo nastala "ena taka nostalgična, mogoče celo žalostna komedija".

Sezono bodo v Mali Drami sklenili s kabaretom o prekariatu Sizif po besedilni predlogi Maše Pelko, ki jo bo režiral Juš A. Zidar. Po njegovih besedah projekt naslavlja problem generacije, ki si ne more zagotoviti socialne, ekonomske in bivanjske svobode. Gre za "uprizoritev s songi o prostoru negotovih bivanj, začasnih del, stisk, humorja in vsakdanjih uporov," so še zapisali pri Drami. Sizif je del programa Naslednja generacija, s katerim bo Drama v novi sezoni ponudila oder prvim projektom študentom AGRFT, tj. projektom naslednjih generacij gledaliških ustvarjalcev. V okviru tega projekta bo na odru zaživela tudi krstna uprizoritev Ivana pred morjem, ki nastaja po s kresnikom nagrajenem romanu Veronike Simoniti, avtorici odrske priredbe pa sta Lucija Trobec in Luna Pentek.

Variacije na temo prenove

Prenova Drame je projekt, ki traja že vež kot 30 let. Projekt, ki je preživel več kulturnih ministrov in ravnateljev Drame, a še kar stoji. Ker se v javni sferi množi kopica mnenj, kako bi se morali lotiti prenove Drame, so pripravili prav poseben dokument, ki mu sami ljubkovalno pravijo ABC Drama, kjer so zbrani podatki o času, denarju in energiji, ki so bili v projekt prenove vloženi doslej, ter projekcije nadaljnje prenove. "To ni stvar vlade na eni, drugi ali tretji strani. V teh 30 letih so se zamenjali vsi, zdaj pa je čas, da se projekt zaključi," je pojasnila Djilas.

V dokumentu ABC Drama, ki sicer nosi bistveno bolj faktično ime Vsebinsko in finančno poročilo o izvedenskih aktivnostih na projektu Celostna prenova SNG Drama Ljubljana (2013-2026), so v osrednjem ljubljanskem gledališču predstavili tri variacije na temo prenove. Pri vseh treh variantah so zbrali prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja, predstavili investicijsko oceno ter časovnico prenove.

Nadaljevanje prenove po varianti A pomeni nadaljevanje projekta, ki je v teku od leta 2013 in predvideva celovito prenovo stavbe na obstoječi lokaciji. Po tem načrtu bi bila prenova končana v najkrajšem možnem času, saj je ključna projektna dokumentacija že izdelana, prav tako številne druge strokovne podlage. Prva premiera na novem odru bi lahko v prenovljeni drami, upoštevajoč časovnico variante A, zaživela decembra 2030.

Varianta B je obravnavana kot hipotetični scenarij prenove obstoječe stavbe, pri čemer pa bi bilo treba vzporedno razviti še eno novo, manjšo lokacijo za manjkajoči program. Čeprav bi bil del strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za varianto A, uporaben tudi pri varianti B, bi prehod na B pomeni znaten ponovni zagon projektiranja ter s tem dodatne stroške in večletni zamik. Prva premiera bi lahko zaživela maja 2033.

V varianti C je predstavljen projekt iskanja nove lokacije in postavitve novega objeta. Gre za časovno in finančno bistveno bolj tvegano varianto, ki bi sicer teoretično lahko omogočila možnost gradnje na novi lokaciji brez omejitev, a bi hkrati najdlje podaljšala tudi samo časovnico, povečala višino stroškov ter zmanjšala uporabnost dosedanjih vložkov. Hkrati ob tem v Drami ugotavljajo, da po informacijah, ki so trenutno na voljo, ni identificirane primerne lokacije z ustrezno prostorsko namembnostjo. "Prav tako ni ustrezne lokacije v lastništvu Republike Slovenije, kar bi že v izhodišču zahtevalo bodisi nakup zemljišča bodisi prenos lastništva ter dodatne postopke za ureditev namembnosti." Predviden datum prve premiere bi se tako zamaknil leto 2044.

"Začnimo se pogovarjati o dejstvih"

"Z ABC projektom so se ukvarjali že moji predhodniki, ki so se trudili usposobiti to staro, spoštljivo zgradbo za potrebe modernega gledališča. Ne gre samo za neki lepotni popravek, temveč popravek, ki se tiče kvalitete in varnosti našega delovanja ter bi veljala tudi za naše gledalke in gledalce," je pojasnil Igor Samobor, ki je bil ravnatelj Drame med leti 2013 in 2021. "V sedmih letih in pol, ko sem bil ravnatelj, sem obiskal sedem različnih ministrov. Sedemkrat sem moral navduševati vsakega posebej, da je prenova Drame zelo nujna./.../ A zdaj, ko smo prišli sem, smo se nekako ustavili."

Vsaka odločitev za sabo potegne finančne, časovne in energetske posledice. A kot je poudaril Samobor, bi v prvi vrsti radi predvsem to, da se "začnemo pogovarjati o dejstvih." Kot so v imenu SNG Drame Ljubljana poudarili v dokumentu, bi bilo nadaljevanje po varianti A v danih okoliščinah najbolj racionalna in izvedljiva odločitev, saj je bilo v minulem desetletju vanjo že vloženih veliko časa, strokovnega dela in finančnih sredstev.

"Varianta A je edina, ki v razumnem roku zagotavlja funkcionalno ustrezne prostore in hkrati ohranja največ uporabnosti že izvedenih aktivnosti," so zapisali. Kaj sledi? Zdaj bo nastopilo drugo dejanje, kjer mora ministrstvo sprejeti odločitev o nadaljevanju prenove. Če potrdi projekt prenove po varianti A ter določi nadaljnji način investitorskega vodenja, se lahko zaključijo tudi dogovori z etažnimi lastniki glede ureditve gradbišča. Po izvedenem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in pripravi razpisnih podlag se bodo izvedla še druga ključna javna naročila, pripravil se bo načrt uvajanja uporabnikov in gradbena dela se nato lahko tudi dejansko začnejo.