Državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti poteka na Trgu republike. Obeležujemo tudi prevzem predsedovanja Slovenije Svetu EU. Proslava je odprta za vse, ki se je želijo udeležiti, potrebno pa je izpolnjevanje pogoja PCT.

Pred začetkom osrednje državne slovesnosti, ki poteka na Trgu republike, so se v čast 30. obletnici osamosvojitve tokrat oglasili tudi cerkveni zvonovi. Proslavo je otvorila Častna enota Republike Slovenije. Nato je sledil ešalon, ki mu je poveljeval Andrej Jurjevič, slovenski veteran vojne za Slovenijo.

Z ljubljanskega gradu so po prihodu tujih gostov, med drugim predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega zunanjega ministra Luigija di Maia, avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza ter predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, izstrelili salve v čast dneva državnosti.

Bobo

Bobo

Bobo

Predsednik republike Borut Pahor je ob začetku nagovora na slovesnosti zaprosil za minuto molka za vse, ki so padli v 10-dnevni osamosvojitveni vojni.

“Vse, kar smo se namenili narediti za prihodnost, bomo dosegli le skupaj. /…/ Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo,” je dejal Pahor, ki meni, da je vedno mogoče najti skupno pot, če se jo “res iskreno išče”.

“Zdaj se govori celo o političnem razkolu. Očitno je, da so razlike večje in bolj poudarjene kot običajno. Vendar pa po moji oceni ne segajo zelo globoko med ljudi. Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo,” je naslovil tudi politično krizo.

Pahor: Nobene barve ne smemo izločiti iz mavrice

“Naposled želim skleniti govor z izrazi iskrene hvaležnosti in velikega optimizma. V najhujšem času drugega vala epidemije sem obiskal vseh 13 regionalnih štabov civilne zaščite. Vsi, poklicani in prostovoljci, so dali vse od sebe za zdravje in varnost vseh nas. Od vodij bolnišnic in zdravstvenih domov, do lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij. V najtežjih časih sem se lahko prepričal o izjemni solidarnosti in povezanosti. Od blizu sem videl z masko zakrit obraz velike srčnosti in dobrote. To me je popolnoma prevzelo,” se je predsednik zahvalil vsem, ki so v času epidemije covida-19 delali za druge.

“Verjetno so bili ljudje zelo različnih prepričanj, vendar so najprej in predvsem skupaj skrbeli za nas in gradili našo skupnost. To me je spomnilo na čudovito mavrico. Vsi smo različni, na nek način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene.”

Dodal je, da moramo tako razumeti tudi našo državo in domovino. “To smo mi. Ljudje čudovite mavrice, ki se naredi, ko po dežju posije sonce. Samostojna in neodvisna Republika Slovenija je ponosna na svojo prehojeno pot in se že ozira v svojo slavno prihodnost,” je predsednik države zaključil nagovor.

Predaja predsedovanja Svetu EU in nagovor Janše

Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU, zato se je v okviru proslave ob dnevu državnosti zgodila tudi predaja predsedovanja s strani portugalskega zunanjega ministra Augusta Santosa Silve. Ta je premierju Janezu Janši predal kompas, za katerega je Janša dejal, da ga bomo potrebovali, saj so evropske vode razburkane.

“Vemo, da so pot v razgradnjo vsake skupnosti dvojna merila. Zato si bomo še naprej prizadevali za enake vatle za vse,” je napovedal premier in se zahvalil portugalskemu predsedstvu za uspešno delo v zelo težkem obdobju epidemije. “Slovenija bo v naslednjega pol leta naredila vse, da bo okrevanje po epidemiji v Evropi hitro in učinkovito ter da bomo čim prej postavili potrebno za krizno odzivanje Evrope,” je povzel naše cilje v predsedovanju.

“Vidimo Slovenijo in Evropo čez 30 let. Vidimo Slovenijo s končano  tranzicijo in spravljeno samo s seboj. Močno Evropo z močnimi državami članicami, svobodno in čim bolj celo. Evropo v miru samo s seboj. Vidimo Slovenijo in Evropo, prostor dinamičnega medsebojnega izmenjevanja mnenj, visokega standarda spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.”

“Najpomembnejše je, da vemo, kaj smo in to tudi hočemo biti. In da znamo in si upamo sanjati. Kot smo si upali sanjati v času slovenske pomladi. In uspeli smo vsemu navkljub. Generaciji mladih moramo vrniti sanje. Le besede, ki jih izgovarjamo, morajo biti resnične. Na začetku je bila beseda in iz nje je vse nastalo,” je v nagovoru Slovenk in Slovencev dejal Janša.

“Nikoli nam pred 30 leti ne bi uspelo, če bi govorili in delali tisto, kar se je prikazovalo kot všečno. Širili smo prostor svobode in demokracije,” je dejal Janša. V nadaljevanju se je pridružil zahvali predsednika Pahorja vsem zdravstvenim delavcem in delavkam, ki so garali v času epidemije covida-19.

“Smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod. /…/ Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo marsikje najboljši. Najbolj varni, najbolj trajnostni in najbolj vztrajni. Slovenska kultura nas je ohranila skozi stoletja, pred 30 leti nismo zmagali z orožjem, temveč predvsem s pametjo. Na križiščih, ko se je bilo treba odločati in tvegati, smo se odločali prav,” je še dejal premier.

Michel: Raznolikost, strpnost in spoštovanje, v tem je naša moč

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je prav tako nagovoril zbrane na Trgu republike. “Pred 30 leti mi je bilo 15 let in izredno sem ponosen ter ganjen, da stojim tukaj poleg evropske in slovenske zastave, ob tem pa vam rečem: ’Vse najboljše, Slovenija!’”

“Zelo blizu moje pisarne v Bruslju so v marmor vklesane besede ’Žive naj vsi narodi’, torej odlomek iz slovenske himne. To je bilo narejeno med prvim predsedovanjem Slovenije EU,” je povedal Michel. “To velja danes še bolj kot kadarkoli prej, ko smo priča toliko izzivom, tako za nas kot za mlajše generacije. Evropski projekt temelji na vrednot demokracije, svobode in pravne države, kar nam zagotavlja najboljšo prihodnost za vsakega človeka,” je poudaril. “Raznolikost, strpnost in spoštovanje … v tem je naša moč, ne naša šibkost.”

“Ponosen sem in ganjen, da lahko z vami odprem, začnem predsedovanje Slovenije EU za naslednjih šest mesecev,” je napovedal 1. julij, ko se bo to tudi uradno zgodilo.

“Nocoj smo bili priča lepoti Sloveniji, energiji, optimizmu in zaupanju. Evropa je velika družina in skupaj bomo napisali novo stran v tej zgodbi, ki nas združuje. Čestitke še enkrat Sloveniji in vse najboljše,” je na koncu dejal.

Čestitke Sloveniji tujih državnikov

V nagovoru je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković dejal, da je Slovenijo in Hrvaško povezalo, da “smo bili oboji žrtve agresije”. Dejal je, da ni držav na tem območju, ki bi se bolje medosebno razumele. “To, kar nas deli, je zanemarljivo, veliko več je tistega, kar nas povezuje,” je poudaril.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je izpostavil, da ga veseli, da bo Slovenija v okviru predsedovanja EU posebno pozornost posvetila tudi Zahodnemu Balkanu, “regiji, ki je za vse nas pomembna”. Dejal je, da se pri svojih 34 letih naše osamosvojitve sicer ne spomni, a ve, da smo že takrat dobili vso podporo Avstrije.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da so veseli, da smo njihovi sosedi. “Ko odpremo knjigo slovenske zgodovine, vidimo, da je to narod, ki obstaja že tisoč let. Pred 30 leti ste pogumno, skoraj brez orožja, izborili neodvisnost in svobodo. Ves svet je spoznal, da je Slovenija domovina pogumnih ljudi, ki so zahtevali svojo domovino.” Dodal je, da imeti takšno sosedo, kot smo mi, tudi njih dela boljše.

“Verjamem, da bo Slovenija dobro vodila Svet EU v tem delikatnem obdobju,” pa je povedal italijanski minister di Maio, ki meni, da se je naša država uveljavila kot zanesljiv partner na mednarodnem parketu.

Pred proslavo je v Državnem zboru potekala slavnostna seja, na kateri je zbrane nagovoril predsednik DZ Igor Zorčič. Kot edina predsednica strank iz opozicije je na državni proslavi prisotna Alenka Bratušek, ostali voditelji opozicije pa so se udeležili alternativne, protestne proslave.

Ob 30. rojstnem dnevu Slovenije so tudi znamenitosti v številnih drugih državah odete v slovenske barve. Na fotografiji Bosporski most v Carigradu. 

Večina opozicije na protestni proslavi

Med državno proslavo so se slišali tudi žvižgi in vzkliki “lopovi” nekaj protestnikov, ki so so se danes sicer zbrali na Prešernovem trgu. Na to se je odzval tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs v tvitu. Na to se je odzval poslanec LMŠ Jani Möderndorfer, ki se je prav tako udeležil protestne proslave. Zapisal je: “Ko Aleš Hojs naziva poslance s huligani, pokaže svojo pravo naravo in nedostojanstvo, nato pa pričakuje od teh istih ljudi, da se obnašajo dostojno. Res ni vreden ne funkcije ne spoštovanja.”

Huligani @tfajon @sarecmarjan in @LukaMesec motijo državno proslavo. Pred 30 leti migi in tanki JLA, letos biciklisti pod njihovim patronatom.

— Aleš Hojs (@aleshojs) June 25, 2021

Proslave ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije se je udeležil tudi njen prvi predsednik Milan Kučan. Svojo odločitev je za 24UR razložil z besedami: “Sedanji predsednik vlade že dalj časa iz podobe osamosvojitve briše posameznike, skupine in ustanove. Bil sem predsednik, ki je na ljudskem velikem praznovanju razglasil samostojnost tudi moje države. Ne pristajam, da bi izbrisali tudi mene. Zato pridem.”

Opaziti pa je bilo, da je na uradni proslavi na beli srajci nosil znak petkovih protestnikov kolesarjev. Za N1 je dejal, da je tam tudi kot njihov zastopnik, saj je njim dostop na Trg republike večkrat onemogočen. “Vso govorjenje o tem, da ta proslava pripada vsem Slovencem, je pogosto govorjenje v prazno.” O mavrici, ki jo je omenil Pahor, pa je Kučan dejal: “Eno je govoriti o mavrici, drugo pa jo je vzpostaviti. In v tej slovenski mavrici zdaj manjka veliko barv.”

Proslave se je udeležil tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. O Pahorjevem govoru o mavrici je za N1 povedal, da mavrica pomeni spoštovanje vseh v naši skupnosti skupnosti ter da nas različnost bogati. “So pa stvari, kjer se je treba poenotiti, in to se lahko zgodi samo v dialogu in spoštovanju,” je poudaril.

O madžarskem zakonu, ki mladoletnim prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti in nevtralni drži, ki jo je Slovenija zavzela kot naslednja ob predsedovanju Evropski uniji, pa je Peterle dejal, da ima vsaka država pravico povedati svoje mnenje in da ni nujno, da smo “vsi enaki v stališčih.” Kot je še dodal, Slovenija ni edina, ki misli drugače, kot misli trenutna večina. Spomnimo sicer, da je madžarski zakon obsodilo več evropskih držav.