Madžarski zakon kot novo prizadevanje Orbana, da oslabi EU

Slovenija 24. Jun 202118:33 > 25. Jun 2021 07:49
Delite:
Viktor Orban
Foto: Bernadett Szabo/REUTERS

Premier Janez Janša se ni pridružil voditeljem članic EU, ki so kot odziv na sporni madžarski zakon v skupnem pismu pozvali k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ. V opoziciji so nad takšnim ravnanjem Slovenije ogorčeni.

Madžarska spet vznemirja Evropsko unijo – tokrat z novim zakonom, ki za mladoletne prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. “Zakon diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti in je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU,” je bila ostra predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. 18 držav članic EU je Evropsko komisijo pozvalo, naj ukrepa. V skupnem pismu, v katerem sicer Madžarske niso izrecno omenile, so poudarile nujnost spoštovanja pravic oseb LGBTIQ.

Ob Belgiji, ki je bila pobudnica skupne izjave, so se pod njo podpisale še Avstrija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska.

Podpis Slovenije zaman iščemo. Naša država se je pridružila Bolgariji, Češki, Hrvaški, Poljski, Romuniji, Slovaški in Portugalski, ki se poleg Madžarske pod izjavo niso podpisale. Portugalska je kot razlog za odklonitev podpisa navedla predsedovanje Svetu EU. Slovenija ji je sledila.

Slovenija se sklicuje na nevtralnost

Tudi naša država je izpostavila, da želi kot predsedujoča Svetu EU ohraniti nevtralno držo. “Vstopamo v položaj nevtralnega pogajalca, katerega cilj je iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati zbliževanje pogledov na obravnavanih skupnih temah,” je dejal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan. Dodal je, da v tem kontekstu Slovenija tudi sprejema odločitve o morebitnih pridružitvah različnim izjavam.

Evropskega poslanca iz SD Milana Brgleza, ki sodi v poslansko skupino socialistov in demokratov, te navedbe niso prepričale. Po njegovih besedah si je Portugalska kot predsedujoča država lahko “privoščila”, da je nevtralna, ne razume pa, zakaj se je tako izrekla Slovenija, saj naša država Svetu EU še ne predseduje. Na predsedovanje in potrebo po povezovanju držav članic bi se po navedbah Brgleza Slovenija lahko sklicevala od prvega julija dalje, ne pa teden dni prej. Tudi takrat pa bi morala razmisliti, ali je lahko nevtralna pri vprašanjih, pri katerih gre za kršenje osnovnih vrednot unije. Predsedujoča država mora namreč narediti vse, da se zagotovi spoštovanje pogodb EU.

Grošelj opozarja na dve dimenziji madžarskega zakona

Evropski poslanec iz vrst LMŠ Klemen Grošelj (skupina Prenovimo Evropo) pa izpostavlja, da sta se ob madžarskem zakonu o homoseksualnosti izoblikovala dva bloka: na eni strani se je dve tretjini držav unije opredelilo, da je zakon nesprejemljiv in neskladen s pogodbo EU – tako se je zelo jasno izrekla tudi Evropska komisija. Druga skupina držav pa se je bodisi neposredno bodisi z molkom izrekla, da je zakon za njih sprejemljiv.

Zakon o homoseksualnosti, ki ga je madžarski parlament, v katerem ima stranka Fidesz Viktorja Orbana odločno večino, med drugim prepoveduje knjige na temo homoseksualnosti in obravnavo homoseksualnosti v šolah. Zakon določa tudi, da bodo lahko priljubljeni filmi, kot so Dnevnik Bridget Jones, Harry Potter in Billy Elliot, na sporedu šele pozno zvečer z oznako za starejše od 18 let.

Poleg pravne dimenzije, torej kršenja temeljnih vrednot EU, pa gre pri madžarskem zakonu po Grošljevih navedbah še za eno dimenzijo: za Orbanovo namerno politiko poglabljanja razlik znotraj EU. “Orban je naredil še dodatni korak, da bi poglobil prepad znotraj EU. To je  njegova klasična politika, ki se je začela že pri migracijah, z napadi na Junckerja, na Bruselj … Sedaj je izbral novo tarčo, pravice spolnih manjšin. To ima notranjepolitični naboj, njegov cilj pa je slabitev EU.” Grošelj pričakuje, da bo Orban do prihodnjih madžarskih volitev leta 2022 retoriko in poteze za slabitev EU še stopnjeval. “Na tem gradi svojo notranjepolitično zgodbo in skozi to legitimira svojo vlado,” poudarja evropski poslanec iz vrst LMŠ.

Ravnanje Slovenije po Grošljevi oceni kaže, da Janševa vlada in koalicija podpirata politiko razdvajanja znotraj EU. “To je še dodatna slaba popotnica za prihajajoče slovensko predsedovanje Svetu EU,” dodaja.

Bogovič: Ta tema se uporablja tudi za politični boj

Poleg poslanskih skupin S&D in Prenovimo Evropo se je proti madžarskemu zakonu opredelilo tudi več poslancev Evropske ljudske stranke (EPP). Vodja poslanske skupine Manfred Weber je na Twitterju izpostavil, da se Evropa zavzema za svobodo in strpnost. “Sta temelj našega načina življenja in našega uspeha. Da bi to zaščitili, ni prostora za zakone, ki nasprotujejo temeljnim svoboščinam ljudi,” je poudaril Weber.

Kot nam je dejal slovenski evropski poslanec iz vrst EPP Franc Bogovič (SLS), v njihovi poslanski skupini kakšnega stališča do madžarskega zakona sicer niso sprejeli, so pa o tem spregovorili v razpravi o nekem drugem poročilu. Ob tem je Weber sprejem madžarskega zakona obsodil.

Tudi Bogovič meni, da pravice manjšin sodijo med elementarne pravice, v katere nima nihče pravice posegati. So pa pravice LGBTIQ po njegovem mnenju v določeni meri “posiljena tema”, ki se jo nenehno odpira. “To temo se forsira v vseh poročilih. Govorimo na primer o temah, ki z LGBTIQ nimajo veliko skupnega, nato pa je tretjina poročila vezena na to skupino. Ta tema se uporablja tudi za politiziranje in politični boj, tarča pa je pogosto prav skupina EPP, kjer imamo na te zadeve različne poglede, od zelo konservativnih do povsem liberalnih,” poudarja Bogovič.

Evropski poslanci
Foto : BOBO

Opozarja tudi na zemljevid držav, ki so podpisale izjavo, in tistih, ki tega niso storile. Med podpisnicami so države od Italije oziroma zahodne Evrope do skandinavskih in baltskih držav, med nepodpisnicami pa vzhodnoevropske države, ki so do vprašanj LGBTIQ po Bogovičevih besedah bolj zadržane. Slovenija je v drugi skupini držav po njegovi oceni pristala tudi zaradi preteklega družbenega režima in kasneje začete seksualne revolucije.

Evropska poslanka iz NSi Ljudmila Novak, ki tudi sodi v vrste EPP, madžarskega zakona in dogajanja ob njem ni želela komentirati, prav tako ni bila dosegljiva Romana Tomc (EPP/SDS). Sicer pa je v vrstah EPP mogoče slišati, da je razpoloženje v njihovi poslanski skupini glede madžarskega zakona “toplo-hladno”. Ta oznaka naj bi pomenila, da prevladuje zadovoljstvo, ker je Orbanova stranka zapustila njihove vrste, hkrati pa jih skrbi radikalizacija znotraj EU. “Toda izjavi Webra in von der Leyenove, ki tudi prihaja iz EPP, sta zagotovo zgovorni,” je dodal naš sogovornik.

Opozicija brez skupne izjave

Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci kakšne skupne izjave glede madžarskega zakona in slovenskega nepodpisa izjave proti diskriminaciji LGBTIQ sicer niso sprejele, so se pa do tega opredelile vsaka posebej. “Odločitev madžarskega parlamenta je pospešeno korakanje v družbo, kjer ne bo ne svobode, ne enakosti in ne spoštovanja različnosti,” so poudarili v SD. Od najvišjih predstavnikov Slovenije pričakujejo, da bodo ob obisku Orbana na praznovanju 30. obletnice dneva državnosti izrazili diplomatski protest nad kratenjem pravic pripadnikov LGBTIQ skupnosti na Madžarskem.

Po oceni LMŠ je to, da se Slovenija ni pridružila skupni izjav, “žal še eden v nizu dokazov, kako se naša trenutna oblast, predvsem pa predsednik vlade Janez Janša, že dalj časa spogleduje in sodeluje z Orbanovim režimom ter celo kopira njegova ravnanja – tako na področju medijev, sodstva in človekovih pravic kot tudi vseh drugih osnovnih demokratičnih standardov”.

Vodja nepovezane poslanske skupine Janja Sluga je zunanjega ministra Anžeta Logarja pozvala, da se skupni izjavi čim prej pridruži tudi Slovenija. “V Evropski uniji ni prostora za homofobijo, zato bi bila pridružitev Slovenije k tej izjavi pravi korak k povečanju kredibilnosti naše države kot zagovornice človekovih pravic in temeljnih vrednot EU,” je zapisala.

Bruselj sinoči odet v mavrico

V znamenje podpore LGBTIQ skupnosti se je v sredo v mavrico odel tudi glavni mestni trg v zgodovinskem središču Bruslja. “Ljubezen je ljubezen v srcu prestolnice Evrope,” je ob napovedi osvetlitve na Twitterju zapisal župan Philippe Close in označil še uradni profil Uefe.

Mavrično zastavo so izobesili tudi v Evropskem parlamentu. Kot je povedal Rachid Madrane, s to potezo spodbujajo vrednote Evropskega projekta: vključenosti, človekovega dostojanstva in enakosti.

Komentari

Vaš komentar