Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je ob predstavitvi poročila o delu za leto 2021 izpostavil visok pripad pobud in zahtev za ustavno presojo. Uspešno so jih rešili 1300, ostalo pa jim jih je še 100. Accetta žalosti, da vlada v odmeri proračuna ni prisluhnila njihovim pobudam po dodatnih prostorih, ki jih potrebujejo za kadrovsko okrepitev.
Pet do šest zadev je dnevna obremenitev ustavnega sodnika. “Zadeve po naravi stvari postajajo vse kompleksnejše, najenostavnejša vprašanja ustavnega varstva so bila razrešena že v prvih letih delovanja ustavnega sodišča,” je opozoril Matej Accetto.
Visoki pripad Accetto sicer razume kot odraz zaupanja v delo sodišča in potrditev njegove vloge kot varuha ustavnosti, vendar hkrati preti to vlogo ohromiti s podaljševanjem časa obravnave zadev.
Sodišče je že izčrpalo notranje rezerve in pri postopkih že optimiziralo svoje delovanje. Rešitev vidijo v kadrovski okrepitvi v svetovalski službi, za kar pa bi potrebovali dodatne prostore. Predlog finančnega načrta je sodišče predhodno že uskladilo s strokovnimi službami ministrstva za finance, vendar ga je vlada nato enostransko močno znižala, je povedal.
Delo ustavnega sodišča so sicer v lanskem letu močno zaznamovale zadeve, ki so se nanašale na različne vidike ukrepov zaradi epidemije covida-19. Takšnih je bila kar četrtina in jih je sodišče obravnavalo prednostno, večino jih je tudi že dokončno rešilo.
Zaradi prednostne obravnave covidnih zadev pa se je upočasnilo delo na drugih, zaostanki so se tako še dodatno povečali in dosegli resno zaskrbljujoč obseg. Accetto je ob tem pojasnil, da že preizkus ali zadeva izpolnjuje vse procesne predpostavke, zahteva prisotnost vseh ustavnih sodnikov. Toliko bolj pa to velja še za zadeve, ki so privedle do vsebinske odločitve, saj to odločanje “ne more potekati bliskovito hitro”.
Accetto spomnil, da zakon o nalezljivih boleznih še ni posodobljen
Ob tem je Accetto znova izrazil razočaranje nad zakonodajalcem, da še vedno ni dopolnil zakona o nalezljivih boleznih. Covid-19 je presenetil tudi številne druge zakonodajne ureditve po svetu pa to ni bil razlog, da ne bi sprejeli namenskih zakonov ali dopolnili obstoječih, je navedel.
Accetto je glede tega povzel dva tipa kritik, ki jih je bilo slišati o soočanju z epidemijo, in sicer so ene poudarjale spoštovanje pravne države, druge pa učinkovitost ukrepov, češ da tisti, ki hočejo preveč dlakocepsko ohranjati načela pravne države, hromijo učinkovitost ukrepov zoper covid-19. Sam na to logiko ni pristajal, saj je učinkovitost ukrepov po njegovem mnenju odvisna od tega, v kakšni meri jih ljudje spoštujejo samodejno in ne preko prisilnih mehanizmov, ki bi delovanje ljudi aktivno nadzirali.
Bistveno sporočilo odločitev ustavnega sodišča je, da ima pravna država posluh za izredne dogodke. Odločitve so šle v smeri, da pomanjkljive zakonske podlage lahko služijo kot osnova za sprejemanje ukrepov. “Ustavno pomanjkljive zakonske podlage so boljše kot nič,” meni Accetto, ustavno sodišče jih je zato prepoznalo kot zasilno rešitev.
Odgovoril je še na vprašanje, ali se mu ne zdi, da imajo nekatere kritike javnosti na račun ustavnega sodišča korenine v samih zapisih ločenih mnenj ustavnih sodnikov. Odnosi med ustavnimi sodniki se Accettu zdijo običajni in nič kaj problematični, tudi večina odločitev je soglasnih. “Ko se ‘razbijemo’, pa je tudi razprava lahko doživeta in vsebinsko raznolika,” to razhajanje pa se pokaže v ločenih mnenjih, je opisal. Pri tem obžaluje, da sodniki občasno v javnih nastopih dodatno prispevajo k trenju, ki bi lahko vodilo k spodkopavanju načel pravne države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje