Podražitev omrežnine za dva evra, ki jo je minister označil za nerazumno v času energetske krize, je po mnenju Agencije RS za energijo strokovno utemeljena. "Omrežnina (...) nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države," pravi direktorica agencije Duška Godina. Dodaja, da vladni podnebni načrt v desetih letih predvideva štiri milijarde evrov vlaganj v omrežje, ki jih financirajo z omrežnino, zato bi se morala ta zvišati še precej bolj.
Agencija RS za energijo z januarjem dviguje omrežnino za distribucijsko omrežje.
Po izračunih agencije bo mesečni račun za značilno gospodinjstvo z letno porabo 3.500 kilovatnih ur (kWh) – ob predpostavki, da se cene električne energije ne bodo spremenile – višji za 1,88 evra, kar letno nanese dodatnih 22,52 evra.
Značilni industrijski odjemalec z letno porabo 50 MWh bo imel prihodnje leto za 39,07 evra višji mesečni strošek, za industrijskega odjemalca z letno porabo dveh gigavatnih ur (Gwh) bo mesečni strošek višji za 283,92 evra, za industrijskega odjemalca z letno porabo 24 Gwh pa za 2.783,14 evra višji glede na letošnje leto.
Odziv infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca je bil precej buren. Na Twitterju je zapisal:
- da je dvig omrežnine nerazumen v času, ko se vlada ukvarja z ukrepi za blaženje energetske krize (ki jih sicer še ni),
- da bi elektrodistributerji zmogli tudi brez tega dodatnega denarja ter
- da vlada o dvigu ni vedela nič.
Strokovna odločitev
Na te navedbe se je direktorica agencije Duška Godina odzvala z dodatnimi pojasnili. “Agencija za energijo je sprejela strokovno pravilno in razumno odločitev, ki temelji na podrobno proučenem dejanskem stanju v podjetjih (Elesu, SODO in vseh petih distribucijskih podjetjih) in ob upoštevanju varstva pravic odjemalcev,” je navedla v odzivu.
Ministrstvo je bilo obveščeno
Omrežnina je strogo namenski vir za zagotavljanje delovanja operaterjev električnega omrežja, za vzdrževanje in razvoj omrežij, njena višina je odvisna od stroškov operaterjev in gibanja porabe električne energije, je pojasnila.
“Podlage za odločitev o novih cenah so vnaprej objavljene v metodologiji, ki je bila sprejeta na začetku septembra, javna obravnava metodologije je pred sprejetjem trajala mesec in pol, o čemer je bilo obveščeno tudi resorno ministrstvo,” je sporočila.
“Nižja poraba, ki smo ji priča ves čas trajanja epidemije oziroma borbe z virusom covida-19, je ključni razlog za dvig tarifnih postavk, saj le tako lahko pokrijemo stroške operaterjev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje dejavnosti.”
“Omrežnina ni instrument socialne politike”
Godina se je odzvala tudi na Vrtovčevo navedbo, da je v času energetske krize neprimerno dvigovanje omrežnine. Zapisala je, da ta “ni in ne sme biti instrument socialne politike države”.
Dodala je, da je za opredelitev energetske revščine in sprejemanje ukrepov za ublažitev vplivov dviga cen energentov odgovorna izključno država.
Omrežnine se bodo še dražile – in to občutno
Dodatno je pojasnila, da je prav distribucijski sistem ključen za izvedbo procesa zelene transformacije energetike in prehoda na podnebno nevtralno družbo, zato se bodo tu vlaganja povečevala.
Vlada je februarja lani s sprejetjem Nacionalno energetsko podnebnega načrta (NEPN) – kot navaja agencija – napovedala, da bo od leta 2021 do leta 2030 potrebnih več kot štiri milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja. Gre za strošek tako imenovanega zelenega prehoda.
To pomeni, da bodo elektrodistributerji vsako leto potrebovali 250 milijonov evrov več za vlaganja kot do zdaj (trenutni obseg investicij je približno 130 milijonov evrov letno). Po grobih izračunih agencije to pomeni vsako leto vsaj 12- do 15- odstotni dvig omrežnine. To pomeni, da gospodinjstva po zelo ohlapni oceni lahko pričakujemo, da se bo vsako leto dvignila za dva evra.
Zato je odločitev o dvigu omrežnine po mnenju Godine “skladna s stanjem v energetiki in potrebnim razvojem energetike v procesu prehoda na podnebno nevtralno družbo”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje