V kar nekaj državah so v zadnjem času potrdili več primerov skrivnostnega hepatitisa pri otrocih. Infektologinja Mojca Matičič je dejala, da v Sloveniji za zdaj še nismo obravnavali primera, pri enem pa gre za sum, vendar še čakajo na izsledke preiskav. Dodala je, da je stroka pripravljena, in starše pozvala, naj bodo pozorni na naslednje znake: bruhanje, rumenica kože ali sluznice, svetlo obarvano blato ali temno obarvan urin.
V zadnjih dneh so po Evropi in v ZDA obravnavali več primerov hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. Doslej so ga potrdili pri najmanj 169 otrocih v 12 zahodnih državah, je v soboto zvečer sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). 17 od teh otrok je potrebovalo presaditev jeter, eden pa je umrl. Dve tretjini vseh primerov skrivnostnega hepatitisa so od začetka aprila odkrili v Veliki Britaniji. Preostanek primerov je razdeljen med več evropskih držav od Norveške do Romunije, potrdili so ga tudi v ZDA. V Sloveniji tovrstnega hepatitisa še niso potrdili, v sosednji Italiji pa je denimo število primerov naraslo na 11.
Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je dejala, da se je pravkar končal izredni kongres sekcije klinične mikrobiologije in infektologije, ki je bil posvečen akutnemu hepatitisu pri otrocih. Po besedah Matičič se je vse začelo 31. marca, ko so na Škotskem prijavili pet primerov hudega poteka hepatitisa nepojasnjenega izvora. Otroci so bili stari od tri do pet let. Ob podrobnejšem pregledu so ugotovili, da so letos skupno obravnavali že 13 takih primerov. V Evropi je za zdaj 34 primerov akutnega hudo potekajočega hepatitisa pri otrocih, pri štirih otrocih je bila potrebna transplantacija jeter, je dodala Matičič. Pri sedmih so potrdili še prisotnost adenovirusa, pri štirih pa sočasno okužbo s koronavirusom.
Največ primerov do zdaj so potrdili v Veliki Britaniji, kjer so obravnavali 114 primerov, opravili pa so deset transplantacij. Med 81 primeri v Angliji jih je 47 odstotkov še vedno hospitaliziranih. Od 81 primerov jih je 60 imelo zlatenico, ostali so imeli samo nenormalne teste pri oceni delovanja jeter. Večina jih je bruhala, nekateri so imeli povišano temperaturo. Od 81 primerov jih je imelo 75 odstotkov dokazano okužbo z adenovirusom.
Infektologinja: Ni razloga za paniko
Matičič je nadaljevala, da so pri večini primerov v Veliki Britaniji odkrili adenovirus podtipa f41. Ta bi lahko predstavljal neki dodatni dejavnik, ki bi lahko sprožil imunski odziv pri otrocih in nato posledično obolelost jeter. Matičič je spomnila, da je zadnji dve leti življenja močno zaznamovala epidemija, ki je vplivala na manj druženj otrok. Ti niso prihajali v stik z virusi, ki krožijo v naravi. Eden od razlogov bi lahko bila tudi prebolelost okužbe s koronavirusom, lahko pa bi tudi mutiral adenovirus.
“Ni razloga za paniko. Starše pozivamo, naj spremljajo svoje otroke, če bodo opazili katerega od simptomov. Obvestili smo tudi infektologe in pediatre, ki so prav tako pozorni in pripravljeni. Pripravili smo spekter preiskav za otroke,” je dodala Matičič.
V Sloveniji za zdaj niso potrdili nobenega primera akutnega hepatitisa pri otrocih. Spremljajo enega otroka, ki pa nima težjih telesnih znakov in zapletov, za zdaj pa še čakajo na analize preiskave, zato primer ni uradno potrjen. Kriteriji, da se hepatitis označi za akutni hepatitis, je starost otrok do 16 let, ki ima več kot 10-krat nad zgornjo ravnijo povečane jetrne encime in pri katerem niso odkrili nobenega od poznanih hepatitisov (A, B, C ali D).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!