Ali je Slovenija na pragu novega vala epidemije covida-19?

Koronavirus 16. Jun. 202216:46 > 18. Jun. 2022 15:3212 komentarjev
Delite:
Foto: Foto Bobo

Zaradi širjenja nekoliko bolj kužnih različic omikrona v Sloveniji število okužb s koronavirusom znova raste. Kaj lahko pričakujemo v poletnih mesecih?

“Pričakovani poletni val okužb je žal postal resničnost,” je v sredo po navedbah STA sporočil nemški minister za zdravje Karl Lauterbach. Vzrok za večje število okužb s koronavirusom v Nemčiji naj bi bilo širjenje nove koronavirusne podrazličice omikrona BA.5. V zadnjih tednih so tudi na Portugalskem zaznali občutnejši porast primerov covida-19, pri čemer je – tudi tam – po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni prevladovala podrazličica BA.5.

V Sloveniji število hospitaliziranih zaradi covida-19 še naprej ostaja nizko – v bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi manj kot 30 ljudi, od tega pet na intenzivni negi. V sredo, denimo, so ob opravljenih 617 testih PCR in 2.934 hitrih testih potrdili 466 novih okužb. V petek so potrdili 516 okužb.

Kako realna nevarnost je torej poletni val okužb v naši državi, kjer se prav tako že širi različica BA.5?

“Podatki o povprečnem številu potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev ne nakazujejo večjega porasta,” so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in dodali, da stanje intenzivno spremljajo. Prav tako so zapisali, da bo, če bo to potrebno, epidemiološka služba podala oceno tveganja ministrstvu za zdravje. Morebitni novi porast okužb v Sloveniji je v oddaji Odmevi na TV Slovenija v sredo komentiral tudi premier Robert Golob. Poudaril je, da bolezen covid-19 ne bo kar izginila in da se moramo naučiti z njo živeti, ne da zapiramo družbo.

“Hitrost širjenja covida-19 je upadala do začetka junija, od takrat pa raste vse hitreje s trenutnim tedenskim prirastom okoli 25 odstotkov,” je za N1 pojasnil Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Stefan, pri čemer je po njegovem glavni razlog za hiter preobrat pojav novih podrazličic omikrona (BA.2.12.1, BA.4 in BA.5). “Naraščanje deleža bolj kužnih podrazličic omikrona, ki bodo v naslednjih tednih postale dominantne, in popuščanje imunosti bosta širjenje virusa vse bolj pospeševala, tako da bo reprodukcijsko število R v prihodnjem obdobju naraščalo, kar pomeni, da bo rast celo hitrejša od eksponentne,” je povedal Leskovar.

Katere različice koronavirusa se pojavljajo v Sloveniji, beleži Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH): 

Začetek novega vala?

Matematik Peter Malovrh, ki širjenje okužb koronavirusa že dalj časa aktivno spremlja ter svoje ugotovitve in analize objavlja na spletni strani covidslo.net, pričakuje novi, šesti val epidemije covida-19. Pri tem opozarja, da ocene niso povsem zanesljive zaradi slabše kakovosti podatkov v zadnjem času. Po njegovih besedah je bil val epidemije, v katerem je prevladovala različica BA.2, v upadanju do konca maja.

“Iz več kot 15.000 dnevnih BA.1 primerov konec januarja in več kot 2.800 dnevnih BA.2 primerov kmalu po sredini marca smo konec maja padli na 237 dnevnih primerov,” je pojasnil Malovrh in dodal, da je bilo “ob istih različicah virusa poleti pred jesenskim valom pričakovati dodaten padec na okoli 150 dnevnih primerov, a so prišle bolj kužne različice omikrona, od katerih je pri nas v ospredju podrazličica BA.5.”

Testiranje na covid-19
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Reprodukcijski faktor R se je od konca maja z 0,7 povzpel prek 1, lokalna eksponentna rast pa se je po Malovrhovih besedah začela šele v zadnjih dneh. “Pričakovati je, da se bo zaradi nadaljnjega večanja zastopanosti bolj kužnih različic omikrona (proces bo trajal nekaj tednov) ter zaradi padanja imunosti populacije oziroma postopnega večanja števila ponovno dovzetnih oseb R do konca junija dvignil v območje 1,2, kasneje pa tudi v območje 1,3 do 1,4,” je napovedal Malovrh, ki ob tem dopušča manjša odstopanja navzdol zaradi počitnic in dopustov.

Tudi glede na portugalski scenarij Malovrh v Sloveniji v preostanku junija pričakuje nadaljevanje postopne rasti primerov in šesti val epidemije, katerega vrh je po njegovem pričakovati v drugi polovici julija. Takrat naj bi se krivulja rasti obrnila navzdol, na vrhu pa bi lahko zaznali tudi od tri do pet tisoč novih okužb na dan. “V nadaljevanju bi avgusta sledilo nekaj upada primerov recimo proti 1.000, preden bi jeseni število primerov v 7. valu spet začelo naraščati,” je pojasnil.

Dokaj podobna pričakovanja ima tudi Leskovar. “Na vrhuncu počitniške sezone od sredine julija do sredine avgusta, ko so ljudje množično na dopustu, kar deluje kot neke vrste mini lockdown, bi se lahko rast nekoliko upočasnila, vendar verjetno ne dovolj, da bi se krivulje obrnile navzdol. Sredi avgusta, ko se ljudje množično vračajo z dopusta, se bodo krivulje ponovno začele obračati vse bolj strmo navzgor,” nam je povedal in dodal, da se bo “rast močno pospešila s popočitniškim zagonom družbe septembra”.

Leskovar: “Značilnost endemije je, da se uravnava sama, saj ob hitrejšem kroženju virusa zaradi pridobljene imunosti začne zmanjkovati dovzetnih, kar upočasni širjenje virusa. In ko se zaradi pojemanja imunosti nabere dovolj dovzetnih, hitrost kroženja virusa spet narašča in začne se nov val.”

Kako bi večje število okužb vplivalo na stanje v bolnišnicah?

Niti Leskovar niti Malovrh ne pričakujeta, da bo novi porast okužb povzročil večje težave v bolnišnicah – tudi če dodatni ukrepi za omejevanje širjenja virusa ne bodo uvedeni. “Če nas ne bodo motile nekoliko večje številke, bomo lahko jesenski val zvozili brez dodatnih ukrepov. Sicer pa lahko krivulje ploščimo z ukrepi in na ta način poskrbimo za bolj enakomerno obremenitev zdravstva s covidnimi bolniki,” je pojasnil. Pri tem je opozoril, da pri tako kužnem virusu s kratkoročnimi ukrepi ne moremo bistveno vplivati na kumulativna števila in da lahko z njimi le nekoliko prestavljamo valove ali jih ploščimo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar