Analiza je pokazala, koliko hrane zavržejo v vrtcu in dijaškem domu

Slovenija 11. Maj. 202210:35 > 11:04
Delite:
Zavržena hrana
Foto: Srdjan Živulović/Bobo

V škofjeloških vrtcih in dijaškem domu so Ekologi brez meja analizirali, koliko hrane se zavrže po obrokih. Čeprav v tem vrtcu v primerjavi s slovenskim povprečjem že zdaj ravnajo zavidljivo dobro, bi lahko z nekaterimi ukrepi na leto prihranili skoraj deset tisoč evrov, so ugotovili v analizi.

V škofjeloških vrtcih in dijaškem domu se je zaključil projekt “Hrana svoje mesto najde”, v katerem so analizirali skupno več kot 16 tisoč obrokov in ugotovili glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke. Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in občine Škofja Loka.

V osmih enotah Vrtca Škofja Loka je pet dni potekala analiza zavržene hrane pri zajtrku, kosilu in malici. Kot so sporočili Ekologi brez meja, so v centralni kuhinji na dan pripravili obroke za povprečno 944 otrok in zaposlenih, največji delež zavržkov pa je pričakovano nastal pri kosilu (59 odstotkov). Brez tekočega ostanka (juhe, napitki), ki je predstavljal kar 47 odstotkov vseh zavržkov, je na osebo nastalo 64 gramov zavržkov na dan oz. 304 kilogrami za vse enote v spremljanem obdobju. Tretjina zavržkov je bila posledica priprave hrane. V opazovanem tednu je bilo največ ostanka pri krompirjevem golažu, pire krompirju in rizi-biziju, so še dodali.

Analiza je po njihovih besedah pokazala, da bi z nadgradnjo sistema odjavljanja od obrokov, prenosom dobrih praks iz enot, kjer se zavrže najmanj hrane, in zmanjšanjem količin tekoče hrane oziroma pijače pri serviranju lahko na letni ravni prihranili tudi do 9.500 evrov. “Glede na slovensko povprečje na osebo in primerjavo s podatki Ekologov brez meja o zavržkih v domu starejših občanov pa v Vrtcu Škofja Loka s hrano že ravnajo na zavidljivi ravni. Uporabljajo namreč nekatere dobre prakse, med njimi pripravo juh iz ostankov zelenjave in strežbo narezanega sadja, ki je za najmlajše bolj privlačno,” so Ekologi brez meja zapisali v sporočilu za javnost.

Dijaki ne marajo solate in krompirja

Projektu so se pridružili tudi v Dijaškem domu Škofja Loka, kjer za prehrano skrbi podjetje Slorest. V štirih dneh so analizirali 2.402 obroka kosila in malice. “Dve tretjini zavržkov (64 odstotkov) je nastalo v obdobju malice, največ zavržkov (50 odstotkov) je bilo posledica ostankov na krožnikih, 39 odstotkov hrane pa se ni razdelilo, kar pa ne predstavlja nujno odpadka, (npr. zaposleni pojedo za malico, hrana je transportirana na druge lokacije ipd.). Tekoči del ostanka je znašal le sedem odstotkov, povprečna količina zavržkov brez tega ostanka pa je znašala 50 g na osebo na dan,” so zapisali v sporočilu za medije.

Med najmanj priljubljene jedi med dijaki se uvrščajo solate in različne vrste krompirja. Največji izziv za dijaški dom pomeni iskanje ravnotežja med zdravimi in priljubljenimi obroki z upoštevanjem smernic za zdravo prehranjevanje ter tudi v tem primeru odjavljanje od obrokov v primeru odsotnosti, so zapisali in dodali, da pa tudi tu z dobrimi praksami že znižujejo količine zavržkov – solata in nekatere druge jedi (npr. testenine) se pripravljajo sproti po potrebi, majhne količine tekočih zavržkov pa so posledica uporabe avtomatov.

“Sodelovanje z javnimi ustanovami je ponovno pokazalo, da posploševanje ni mogoče – nujno je individualno prilagojeno in kontinuirano delo za manj zavržene hrane. In prav to je tudi bistvo programa Hrana svoje mesto najde, ki je v občini Škofja Loka povezal številne deležnike in zastavil možen model ukrepanja za manj zavržkov na občinski ravni,” zaključuje Katja Sreš, predsednica Ekologov brez meja, ki si bodo v prihodnje prizadevali program razširiti tudi na druge občine.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar