Nova raziskava kaže, kako podnebne spremembe skrbijo prebivalce Slovenije. Kdo je po njihovem mnenju odgovoren ukrepati in poskrbeti za zaščito? In, ali so Slovenci za zaščito svojih pravic pripravljeni ukrepati sami?
Skoraj 70 odstotkov Slovencev skrbijo podnebne spremembe oziroma njihovi učinki, kažejo rezultati ankete, ki so jo na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (Pic) izvedli skupaj s podjetjem Valicon. Podnebne spremembe najbolj skrbijo mlade, stare od 18 do 24 let, najmanj pa ljudi med 35. in 39. letom starosti.
Za primerjavo: da ljudje podnebne spremembe dojemajo kot resen problem, je pokazala tudi raziskava Evrobarometer 2021, ko je podnebne spremembe kot resen problem razumelo 93 odstotkov prebivalcev Unije. Odstotek Slovencev, ki so razumeli podnebne spremembe kot resen problem, je bil skoraj enak evropskemu povprečju (znašal je 92 odstotkov).
Anketa Pica in Valicona je pokazala tudi, da večina Slovencev – 80 odstotkov – občuti vsaj manjše učinke podnebnih sprememb v svojem osebnem, družinskem ali službenem življenjskem okolju, so zapisali avtorji raziskave.
V anketi je sodelovalo 1.007 ljudi, ki živijo v Sloveniji. Anketa je del projekta Dace, ki ga Pic izvaja v okviru programa Evropske unije CERV (Citizens, Equality, Rights and Values), ki ga financira EU. Cilj projekta je ozaveščanje slovenske javnosti pri prilagajanja podnebju in podnebnih pravic, so zapisali na spletni strani Pica.
Je po mnenju prebivalcev Slovenije država odgovorna, da zaščiti državljane pred negativnimi učinki podnebnih sprememb? Več kot 68 odstotkov Slovencev se s tem strinja, pri čemer pa mladi, stari od 18 do 24 let, državi pripisujejo manj odgovornosti kot starejši. Mladi tako več odgovornosti pripisujejo Evropski uniji, sebi ali okoljskim skupinam.
68 odstotkov Slovencev bi bilo sicer pripravljeno na različne načine ukrepati za zaščito svojih podnebnih pravic, izsledke ankete na spletni strani še navaja Pic. Skoraj 44 odstotkov bi jih bilo pripravljeno sprožiti tožbo pred sodiščem, pri čemer pa 88,5 odstotka vseh, ki bi bili pripravljeni sprožiti tožbo za zaščito svojih pravic, pravi, da bi strošek tožbe vplival na njihovo pripravljenost sprožiti tak postopek, so še zapisali avtorji ankete.
Anketirani bi bili medtem za zaščito pravic pripravljeni ukrepati tudi drugače. Največji delež vprašanih se je pripravljen udeležiti shoda oziroma protesta (43 odstotkov), skoraj tretjina bi bila pripravljena sprožiti postopke oziroma biti udeležena v postopkih pred pristojnimi državnimi oziroma lokalnimi institucijami. Skoraj tretjina nasprotno ne bi bila pripravljena izvesti nobene od naštetih aktivnosti za zaščito svojih podnebnih pravic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje