Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je danes v okviru uradnega obiska v Sloveniji sešel z gostiteljem, predsednikom republike Borutom Pahorjem. Predsednika sta po pogovorih v Ljubljani izpostavila odlične odnose med državama in tudi osebne prijateljske odnose. Sta se pa strinjala, da bi Avstrija morala narediti več glede uresničevanja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Van der Bellen se je sestal tudi s predsednico državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, imel pa bo tudi neformalno srečanje z novoizvoljeno predsednico republike Natašo Pirc Musar.
Alexander Van der Bellen je v Slovenijo prispel v četrtek, ko ga je Borut Pahor gostil na neformalni prijateljski večerji na gradu Strmol. Predsednika sta ob tej priložnosti drug drugemu podelila najvišji državni odlikovanji svojih držav — slovenski red za izredne zasluge in veliko zvezdo častnega znaka za zasluge za Avstrijo — za prispevek pri poglobitvi dvostranskih odnosov in krepitvi vezi med državama v evropskem duhu.
V okviru današnjega uradnega dela obiska sta se predsednika v Ljubljani po napovedih pogovarjala o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo ter izmenjala ocene o dosežkih. Med drugim sta govorila o položaju slovenske manjšine v Avstriji in pripadnikov nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Izpostavila sta odlične odnose med državama in tudi osebne prijateljske odnose. Sta se pa strinjala, da bi Avstrija morala narediti več glede uresničevanja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
“Prav je zahtevati največ”
“Mislim, da je prav zahtevati največ. Prav je, da pričakujemo, da se obveznosti iz mednarodnih pogodb in dvostranskih sporazumov v celoti izpolnjujejo,” je poudaril Pahor. Dodal je, da pravice te manjšine ureja avstrijska državna pogodba (ADP) iz leta 1955 in da je Avstrija zavezana njenemu izpolnjevanju.
Da je obravnava slovenske manjšine v Avstriji odprto vprašanje, je priznal tudi avstrijski predsednik.
Van der Bellen je tudi ponovil, da si Avstrija prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot dela slovenske družbe. “Bilo bi razveseljivo, če bi bila izenačena z italijansko in madžarsko manjšino,” je dejal.
Pahor je dejal, da je Slovenija namenila sredstva za nemško govorečo skupino, sam se je tudi večkrat sešel z njenimi predstavniki. DZ pa ne razmišlja o spremembi statusa, da bi to postala manjšina, je povedal.
Predsednika sta se zavzela tudi za to, da bi Bosna in Hercegovina še ta mesec dobila status kandidatke za članstvo v EU. Izrazila sta obžalovanje, ker Avstrija v četrtek ni podprla članstva Bolgarije in Romunije v schengnu.
Med osrednjimi temami pogovorov med predsednikoma so bile tudi vojna v Ukrajini ter podnebne spremembe.
Popoldne se bosta pa Pahor in Van der Bellen srečala še z nemško govorečo skupnostjo. Obiskala bosta tudi Ptuj in na tamkajšnjem gradu postavila klop prijateljstva med državama. To bo zadnja, 27. klop, ki jo bo ob obisku tujih državnikov v Sloveniji postavil predsednik republike Pahor. Obisk Van der Bellena je zadnji uradni obisk kakega tujega državnika v Sloveniji v mandatu predsednika Pahorja.
Avstrijskega predsednika je sprejela tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, imel pa bo tudi neformalno srečanje z novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar, ki bo predsedniške obveznosti prevzela 23. decembra.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje